Avtor/ji: Nevenka Hrovatin, Janez Dolšak, Jelena Zorić
Bibliografski podatki:
EAN koda: 9789612403904
ISBN koda: 978-961-240-390-4
Fizični opis: e-izdaja
Izdajatelj: Ekonomska fakulteta
Datum izdaje: 24.4.2023
PDF: Investicije v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije v majhnih in srednjih podjetjih
O knjigi:
Namen pričujočega dela je dvojen: analizirati, kateri dejavniki vplivajo na odločitve MSP za investicije v energetsko učinkovitost ter na investicije v obnovljive vire energije na podlagi pregleda empiričnih študij, in ugotoviti, kakšno je stanje pri spremljanju energetske učinkovitosti in sistemov za upravljanje z energijo v slovenskih majhnih in srednjih podjetjih ter kaj jih spodbuja oziroma zavira pri izvedbi tako investicij v energetsko učinkovitost kot tudi v obnovljive vire energije. Metodološko temelji monografija na kritični analizi in sintezi literature, na statistični analizi podatkov o investicijah slovenskih MSP, pridobljenih z anketo, in na primerjalni statistični analizi rezultatov slovenske ankete in podobne ankete za nemška podjetja, ki jo je izvedla Univerza v Stuttgartu, nekoliko pa se pri zaznavi ovir naveže tudi na italijanska MSP. Raziskava je bila izvedena v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) pod vodstvom Centra za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Stefan v sodelovanju s Centrom poslovne odličnosti Ekonomske fakultete (CPOEF).
Monografija se navezuje na predhodno monografijo Hrovatin in Zorić (2017), ki tudi proučuje dejavnike investicij podjetij v energetsko učinkovitost, vendar se to delo za razliko od predhodnega osredotoča samo na majhna in srednja podjetja, poleg tega pa analizira tudi njihove investicije v obnovljive vire energije (OVE). Pričujoče delo zelo podrobno analizira ne samo investicije v energetsko učinkovitost in njihove dejavnike (spodbude in ovire), temveč podrobno analizira tudi druge značilnosti podjetij, povezane z upravljanjem energije in odnosom do energetske učinkovitosti v podjetjih na podlagi podatkov, pridobljenih z anketo. Prav v tem je prednost tega dela v primerjavi z deli, ki analizirajo statistične javno objavljene podatke. Čeprav je anketa nastajala v času prvega vala pandemije covida-19, pa njenih učinkov ni bilo mogoče natančno proučiti, saj smo analizo izvajali zlasti na osnovi preteklih investicij pred krizo, v času izvajanja ankete pa tudi ni bilo mogoče predvideti njenih razsežnosti, ki bi lahko med drugim spremenile tudi zaznavo ovir in spodbud za investicije v energetsko učinkovitost in OVE.
