Zbirka Maksima

Dušan Mramor, Velimir Bole

Ekonomska fakulteta, 2025

V tej knjigi so v prvem delu analizirani izzivi vsakokratnih gospodarskih razmer, logika opredeljenih ekonomskih politik, predvideni ukrepi, njihova izvedba in rezultati, ki so jih dosegle posamezne slovenske vlade od leta 1994 do leta 2024. Slovenija je v tem celotnem obdobju 30 let med tranzicijskimi državami, ki so vstopile v EU v letu 2004,  dosegla daleč najslabše rezultate. BDP na prebivalca je realno narastel samo za 40 %, npr. na Slovaškem za skoraj 100 %. Po negativnem rezultatu izstopa zlasti druga dekada. Hkrati je Slovenija v nekaterih podobdobjih po uspešnosti močno presegla druge države, zato je odličen študijski primer (naravoslovci bi rekli »laboratorij«) za hitro, zanimivo, relevantno in zato nenaporno osvajanje nujnega praktičnega znanja o ekonomiji.

Pred vami je torej knjiga, katere cilj je razložiti, kaj je šlo v Sloveniji narobe po vstopu v EU in Evropsko monetarno unijo (EMU), in oceniti, katere vlade so vodile uspešno ekonomsko politiko in katere so naredile največje napake v primerjavi z vsemi drugimi članicami EU in ločeno v primerjavi z novimi članicami. Tako je obdobje od leta 1994 do leta 2022, ki ga knjiga obravnava, razdeljeno na naslednja podobdobja, ki so vezana na delovanje posameznih vlad: vlade Janeza Drnovška (od 1994 do 2002), Antona Ropa (od 2002 do 2004), Janeza Janše (od 2004 do 2008), Boruta Pahorja (od 2008 do 2012), druge vlade Janeza Janše (od 2012 do 2013), vlade Alenke Bratušek (od 2013 do 2014), Miroslava Cerarja (od 2014 do 2018), Marjana Šarca (od 2018 do 2020) in Janeza Janše (od 2020 do 2022). Vlada Roberta Goloba (2022–) še ni bila ocenjena, ker v času nastajanja te knjige še ni zaključila mandata. Za vsako podobdobje je ocenjena uspešnost usmeritve ekonomske politike in njena relativna gospodarska uspešnost v primerjavi z mediano članic EU in mediano novih članic EU.

Poleg tega sem v knjigi brez dlake na jeziku razložil, kaj je bilo tako narobe z ekonomsko politiko EU (fiskalna pravila in denarna politika ECB), pravzaprav s t. i. »koordinacijo ekonomskih politik«, da je tako zelo negativno vplivala na gospodarstvo Slovenije v obdobju druge dekade, približno od leta 2007 do leta 2016.