Novo v Galeriji EF | Tone Pačnik “Čuječnost”

TONE PAČNIK, dr. psiholoških znanosti, se je rodil leta 1946 v Dravogradu. Z risbo se je začel ukvarjati, ko je še obiskoval gimnazijo na Ravnah na Koroškem. V času fakultetnega študija se je že lotil različnih slikarskih tehnik. Likovno se je izpopolnjeval na delavnicah in ob likovnem druženju s priznanimi akademskimi slikarji, pri čemer posebej izpostavlja prof. dr. Marina Beroviča. Ustvarja predvsem z akrilom, s pasteli pa pogosto na velur. Motivi so največkrat barviti, mehki in dinamični abstraktni vzorci. Izziv mu je raziskovanje človekove intime. Pokazalo se je, da kot klinični psiholog tenkočutno prenaša notranja doživljanja na platno. Tudi kipari. Svoja dela je predstavil na več samostojnih razstavah in skupinskih razstavah. Od leta 2005 do 2015 je bil predsednik Likovne skupine Kulturno umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher Ljubljana. Za svoja likovna dela je prejel veliko priznanj in nagrad.

Zadnje obdobje ga posebno vznemirja upodabljanje psiholoških vsebin. Razstava ČUJEČNOST* ima korenine v delih, ki jih je predstavil na samostojni razstavi v Galeriji Loterija Slovenije leta 2014. Želja po raziskovanju notranjih doživljanj in čustev ga je samodejno privedla do simbolov poenostavljenih oblik v nove metafizične prostore in plasti tega, kar ostaja še vedno zavito v skrivnost.

Razstavo si lahko ogledate februarja v prostorih Galerije EF.

Vljudno vabljeni!

*Čuječnost (ang. mindfulness, fr. pleine conscience, nem. Achtsamkeit) je način zavedanja svojega doživljanja, ki ga spremlja odnos sprejemanja, odprtosti in radovednosti. Čuječnost je process spoznavanja, sprejemanja in spremembe. Ko smo čuječi, je naša pozornost usmerjena na trenutno izkušnjo, kot se poraja iz trenutka v trenutek. Zavedamo se svojih misli, čustev, telesnih občutkov in namer ter zunanjega dogajanja, brez da bi se poskušali doživljanju izogniti, ga zadržati ali ga kako drugače spreminjati.

V psihoterapiji jo poznamo pod imeni in sorodnimi pojmi kot so: prosto lebdeča pozornost in opazujoči ego (psihodinamske smeri), zavedanje in kontakt (v gestalt terapiji), ego stanje odraslega in avtonomija (v transakcijski analizi), izpostavitev in sistematična desenzitizacija (v vedenjsko-kognitivni terapiji).