Alumni zgodba: Aleksander Koren

Izšla je nova alumni zgodba z Aleksandrom Korenom. Preberite spodnjo zgodbo in izvedite več o pripravništvu na Evropski komisiji.

Vsako leto Evropska komisija omogoči študentom, da se udeležijo pripravništva na njihovem sedežu v Bruslju, kjer študentje iz prve roke doživijo delovanje Evropske Komisije. Dobijo vpogled v procese in politike evropskih institucij, priložnost se soočiti z izzivi delovanja komisije ter prenesti pridobljeno teoretično znanje v prakso. Aleksander Koren, študent Ekonomske fakultete, se je udeležil pripravništva ter nam zaupal svojo izkušnjo.

Na katerem področju delaš?

Moja pozicija je na DG BUDG (Direktorat za proračun EU). Evropska komisija ima skoraj 25 direktoratov, ki imajo bolj ali manj vlogo ministrstev, tako da bi lahko DG BUDG poimenovali tudi Ministrstvo za finance EU. Moja enota je horizontalna enota, ki se ukvarja s »Performance« in »Mainstreaming«. V sklopu »Performance« področja preverjamo če programi EU (e.g. Erasmus, Galileo, Cohesion Fund,…) dosegajo svoje letne in 7-letne cilje, ter »Mainstreaming«, kjer preverjamo kolikšen del sredstev se lahko nameni za horizontalne prioritete Evropske komisije, kot so skrb za okolje, biodiverziteta, enakost med spoloma in drugo. Večino našega dela dejansko opravijo posamezni direktorati, mi pa nato obdelamo in konsolidiramo podatke.

Kako poteka delo na Evropski komisiji?

Delo na Komisiji je trenutno zelo dinamično. Nov sedem letni proračun, »Green Deal«, Brexit, nova Komisija, ter nov Parlament,… kar zelo prezrači bruseljske pisarne v zadnjih mesecih. Morda, kar je specifično na Komisiji v primerjavi z Evropskim Parlamentom ali Svetom je, da smo tukaj vsi Evropejci in ne le predstavniki svojih držav. Je pa to še vedno zelo francoska institucija. Ne samo po rabi jezika, ampak tudi po tem, da je izredno težko vstopiti, ko pa si notri je pa zelo varna pozicija.

Kaj ti je najbolj všeč?

Všeč mi je predvsem razgled iz prve vrste na vse evropske izzive. Predvsem vpogled v poročila pa tudi »gossip«, ki odmaknejo tančico iz običajnih PR objav, ki so razpoložljive za javnost. Predvsem v »Green Deal-u«, kjer je moja enota zelo vpletena, sem imel vpogled v vsa pogajanja in sledeče adaptacije, ki na koncu pripeljejo do strani dolgega članka v Delu.

Slovenci v Bruslju.

Na splošno je delo in življenje v tujini polno birokratskih, kulturnih in jezikovnih izzivov. Kar bo morda malo bolj kritično je da je Belgija glede na urejenost birokracije, urejenost države, notranje spore veliko bolj podobna balkanskim državam, kot pa našim predsodkom o zahodni Evropi.
V Bruslju je sicer presenetljivo veliko Slovencev. S tem mislim, da je pričakovano, da bo slovenskih uradnikov veliko, ampak nepričakovano pa je, da greš v trgovino v evropski četrti in slišiš Slovence, ki se pogovarjajo med seboj v sosednji vrsti. Med nami vlada zelo prijateljski odnos. Vsi so zelo dostopni, tako da sem se že večkrat osebno dopisoval in dobival s komisarjem in poslanci, ter drugimi uradniki na predstavništvu Slovenije. Vsi se strinjamo, da je slovenski vpliv in pomen med najnižjimi v Evropi. Zato se mi zdi nujno, da čim več mladih in sposobnih posameznikov pride v Bruselj, da bomo tudi Slovenci znali izkoristiti ta svež veter, ki piha čez Evropo. In takrat bo morda novica o svežih milijardah, ki so na voljo vsem Evropejcem, bolj pomembna od novice o potrebah gasilskega doma v sosednji vasi.