Alumni zgodba: Neža Erjavec

Izšla je nova alumni zgodba z Nežo Erjavec, ki se je slikanja naučila sama in se v njem praktično še vedno vsak dan izpopolnjuje. Med študijem na Ekonomski fakulteti je odkrila svojo pravo življenjsko strast – slikarstvo. Navdih za svoje delo črpa iz narave, njena posebnost pa so stenske poslikave, med katerimi jih je do zdaj ustvarila že več kot 20.

Tvoja pot je malo drugačna od ostalih, tvoja pot je umetnost. Kako se je tvoja umetniška pot pravzaprav začela? Iz kje izhaja razlog za preskok iz ekonomije na umetnost? 

Moja strast za slikanje izhaja še iz osnovnošolskih dni. Zelo rada sem risala z barvicami in slikala s temperami. Čas, ko sem ustvarjala na platno ali list papirja je bil vedno moj čas zase. Takrat sem se sprostila in res uživala. V srednji šoli pa sem malo pozabila na mojo umetniško plat ter se vpisala na študij ekonomije, saj nisem imela pravega poguma, da bi se vpisala na študij umetniške smeri. 

Ponovno sem obudila mojo strast do slikanja med magistrskim študijem Mednarodnega poslovanja. Takrat sem za darilo dobila oljne barve za začetnike ter se s pomočjo video posnetkov na YouTubu začela učiti slikati na platno. Kljub temu, da sem študirala ekonomijo, mi je ravno ta študij dal širino, ki je mogoče na umetniški fakulteti ne bi pridobila. Konec koncev nisem samo slikarka, ampak tudi samostojna podjetnica. 

Sedaj mi znanje pridobljeno na Ekonomski fakulteti pride zelo prav. Znala sem se odpraviti na svojo podjetniško pot in tržiti svoje kreacije. Upam, da bom kmalu tudi v prakso postavila znanje Mednarodnega poslovanja. Namreč moj dolgoročni cilj je, da bodo moji izdelki prepoznavni tudi v tujini. 

Se še spomniš prve slike, ki si jo narisala? 

Seveda in še vedno jo imam shranjeno – svojo čisto prvo sliko z oljem na platnu. Spomnim se, da sem želela naslikati čim bolj realističen oblak, vendar mi ni najbolje uspel. Danes jo občudujem in cenim, obenem pa tudi vidim koliko sem napredovala. To je moj spomin na začetek.

Povej nam malo več o svojem načinu dela. Kaj najraje slikaš? 

Najraje slikam z oljnimi barvami na platno, saj so zelo opravičljive – čas sušenja je daljši in tekom slikanja lažje spreminjaš ali popravljaš elemente. Uporabljam tudi akrilne in akvarelne barve. Moja posebnost je ustvarjanje stenskih poslikav, do sedaj sem poslikala že preko 20 sten v raznih poslovnih stavbah, trgovinah in apartmajih. 

Moj najljubši motiv za slikanje je narava, pod to spadajo vse vrste pokrajin, nebo, morje, mestne ulice in hiše. Slikam tudi živali in predmete, hrano itd., torej na kratko bi lahko rekla da slikam večinoma vse razen ljudi – portretov. Navdih dobivam iz narave v svoji okolici, ob vožnji z avtom in izleti po naši lepi deželi. 

Kot zanimivost v lanskem letu sem naslikala veliko portretov psov. Običajno se ljudje za to odločijo, ko pes premine ali pa portret podarijo kot darilo. Všeč mi je kadar lastniki psa tudi pripeljejo, da ga spoznam. Tako dobim neko celoto, ki jo lahko zajamem v sliko. 

Slikati si se naučila povsem sama ter se praktično še vedno učiš. Kaj bi svetovala nekomu, ki si želi začeti slikati brez predznanja? 

Najbolj pomembna je vaja, vaja, vaja. YouTube ponuja na stotine brezplačnih posnetkov za začetnike. Menim, da se iz YouTuba lahko hitro naučiš osnov, hkrati pa tudi začneš razvijati svoj stil slikanja. Skozi videoposnetke se boš srečal/a z več različnimi slogi, sam/a pa se boš odločil/a kateri tebi najbolj ustreza. Pomembno je tudi, da se ne obremenjuješ takoj s prodajo. Svoja prva slika ti verjetno ne bo najbolj všeč. Shrani jo ali pa nekomu podari, dokler ne boš dovolj samozavesten/na. 

Kakšne pa so tvoje želje za prihodnost? Bi se še na katerem področju preizkusila? 

Trenutno v večini delam po naročilu. Želela pa bi si prodajati tudi svoje kreacije in razviti svojo blagovno znamko, ki bi bila nekoč prepoznavna tudi v tujini. Namen imam tudi razširiti ponudbo izdelkov ter dodati “art printe”.

Povej nam tvoj najlepši spomin na študentske čase. Česa se še posebej rada spominjaš?  

Na Ekonomski fakulteti sem spoznala veliko ljudi in najbolj mi je ostalo v spominu druženje s sošolci. Kljub temu, da so nekateri med študijem postali že skoraj direktorji, ni bilo velikih razlik med nami. Še vedno imam lepo spomine na študijske dni in tudi ohranjam stike s sošolci. Pomembno je, da vzpostaviš dobre odnose že tekom študija, saj boš presenečen/na kako hitro se boste ponovno srečali.