Alumni zgodba: Leo Ajdinovic

Izšla je nova alumni zgodba z Leo Ajdinovićem, diplomantom Ekonomske fakultete, ki se je po zaključku dodiplomskega študija odločil, da je Slovenija zanj premajhna in da si želi novih izzivov v tujini. Svoje prve izkušnje je pridobil že preko dveh izmenjav, nato pa se je vpisal na magisterij kvantitativnih financ v Švici. Z nami je delil svojo študijsko pot, razloge za izbiro Švice in podal nekaj nasvetov študentom, ki si želijo uspeha na akademskem področju.

Srednjo šolo si obiskoval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Kaj je vplivalo na odločitev, da si se vpisal na Ekonomsko fakulteto, saj gre kar za precejšnjo menjavo smeri?

Poleg konservatorija sem obiskoval tudi Gimnazijo Bežigrad in vzporedno delal dve šoli. Želel sem si postati profesionalni plesalec, vendar sem se potem zaradi različnih okoliščin odločil za študij ekonomije na Ekonomski fakulteti, saj sta me že od malih nog zanimali politika in ekonomija. Odločal sem se med študijem politologije in ekonomije, vendar sem se odločil za slednjo, saj sem v tem študiju videl več možnosti in odprtih poti za naprej. Dodatno me je k študiju ekonomije prepričala še ogromna možnost izmenjav. Ko sem videl vse destinacije, ki jih fakulteta ponuja, je bil to samo še eden izmed večjih faktorjev, ki so vplivali na mojo odločitev.

Študij si končal z izjemno visokim povprečjem. Kakšen nasvet bi lahko dal študentom, da čim bolje opravijo svoje obveznosti?

Mislim, da ne obstaja nek univerzalen nasvet. Kljub temu, da je bil eden izmed mojih ciljev, da imam visoko povprečje, sem še vedno mnenja, da to ne vpliva na nadaljnjo kariero in kako uspešen si v prihodnosti. Pomembno je, da si med študijem radoveden in vesten, še pomembneje pa je, da poleg tega delaš dodatne stvari, kot so npr. razne obštudijske dejavnosti in študentsko delo. K dobremu povprečju pa po mojem mnenju pripomorejo 3 stvari: želja, užitek ob delu in dovolj časa. Moja motivacija za visoko povprečje je bil nadaljnji študij na mednarodno priznani univerzi in potencialni doktorski študij v prihodnosti, tako da si z nižjim povprečjem nisem želel zapirati vrat.

Kateri predmet ti je najbolj pomagal na tvoji nadaljnji poti?

Moji najljubši predmeti so bili bolj z ekonomskega in matematičnega področja kot so mikro- in makroekonomija, ekonometrija in statistična analiza. Nekaj znanja sem pridobil, kljub vsemu pa sem mnenja, da te ne more pripraviti popolnoma na karierno pot in ti dati znanja, ki ga potrebuješ za to. Šola mi je dala predvsem analitične kompetence, poznanstva in širino z možnostjo izmenjav.

Kateri pa je najlepši spomin iz časa študentskih let?

Zagotovo je najlepši spomin na vse ljudi, s katerimi sem se družil med in izven šolskih klopi. Od skupinskih seminarskih nalog do vseh dogodivščin, ki smo jih ušpičili kot študenti.

Že v času študija na EF si bil gostujoč študent na Swiss Federal Institute of Technology (ETH), University of Zurich (UZH) in Vienna University of Economics and Business (WU). Kaj vse so ti študijske izmenjave dale? Si se prijavil preko Erasmus programa ali preko kakšnih drugih razpisov?

Izmenjave so mi pomagale predvsem pri samostojnosti, učenju novega jezika, spoznavanju ljudi s celega sveta. Kar se mi zdi samo po sebi čar izmenjav je, da spoznaš in imaš svet v malem na enem mestu.

Na Dunaju sem se udeležil izmenjave preko OEAD. To je štipendija za vzhodno Evropo, ki jo lahko dobiš namesto Erasmus štipendije. University of Zurich sem obiskoval preko Erasmusa, vendar pa imaš hkrati možnost, da se prijaviš kot gostujoči študent še na Swiss Federal Institute of Technology, za kar večino ljudi sploh ne ve, saj naša fakulteta ni njihova partnerska šola. Kljub vsemu pa dobiš priložnosti, da študiraš tam, kar pomeni, da obiskuješ eno izmed 10 najboljših univerz na svetu.

Ti je bila Švica vedno cilj ali si se za to odločil čisto po naključju?

Vedel sem, da se želim naučiti nemščine. Tako sem najprej začel na Dunaju in se nadaljnjo zaradi kvalitete študija odločil za University of Zurich. Do tega, da sem študij nadaljeval v Švici, je prišlo bolj po naključju kot pa zaradi predhodnega načrta. Za to sem se odločil iz dveh razlogov – prvič so šolnine nižje kot npr. v Veliki Britaniji, kjer sem si tudi ogledoval šole, drugič pa zaradi same kvalitete življenja.

Magistrski študij si nadaljeval na ETH Zurich, smer kvantitativne finance. Kakšni so pogoji za vpis na fakulteto?

Program, ki ga trenutno delam, je skupni program Univerze v Zurichu in ETH, kar pomeni, da bom na koncu prejel diplomo obeh univerz. ETH ni tako stroga, kar se tiče samih pogojev, saj jo v Švici še vedno vidijo kot državno univerzo, ki naj bi bila dostopna večini študentov, vendar pa je še vedno bolj selektiven program kakor v večini evropskih držav. Ko sem se prijavil, sem moral poslati življenjepis, motivacijsko pismo in izpis ocen dodiplomskega študija. Lahko te sprejmemo po tej poti, tisti, ki pa niso sprejeti direktno, pa morajo poleg tega opraviti še intervju, kjer preverjajo znanje financ in matematike. Sam sem imel srečo, da so me sprejeli direktno in mi ni bilo potrebno opravljati intervjuja.

Kakšna je razlika med študijem na EF in ETH Zurich?

Mogoče je to malo težko primerjati, saj sta si študij ekonomije in študij kvantitativnih financ med seboj precej različna. Vendar pa če pogledam na splošno, se mi zdi velika prednost ETH Zurich ta, da enostavno okolje privlači največje strokovnjake s področja. S tem seveda ne želim reči, da v Sloveniji nimamo strokovnjakov, a vendar gre za mednarodno bolj znano šolo. Poleg tega je sam študij veliko bolj teoretičen, tudi na primer, ko sem študiral ekonomijo na University of Zurich, so bila predavanja bolj usmerjena na ozadje matematičnih modelov, kar mi osebno včasih ni najbolj ustrezalo.

Ena izmed stvari, ki so me tudi zmotile v Švici, je dostopnost profesorjev. Na EF s tem nikoli nisem imel težav. Tudi tukaj so zelo prijazni, vendar na primer, ko sem pisal magistrsko nalogo, nisem bil s profesorjem, ki je bil moj mentor, nikoli v kontaktu, ampak vedno samo z njegovim asistentom.

V času študija si opravljal tudi različna dela. Kako pomembno se ti zdi, da v času študija študentje delajo tudi v različnih podjetjih? 

Najbolj pomembno se mi zdi, da se študentje že na začetku vprašajo, kaj si želijo. Če je to akademska kariera in teoretično znanje, naj se posvetijo študiju in vlagajo v učenje. Če pa je to uspeh v praksi, v gospodarstvu, potem pa naj že med študijem začnejo z iskanjem službe in dodatnih izkušenj. Sam se se odločil za opravljanje različnih del, saj sem si želel te izkušnje in imeti neko širino. Nikoli ne veš, kam te karierna pot zanese in dodatne izkušnje nikoli ne škodijo.

Kaj bi si želel, da bi vedel na začetku svoje karierne poti? Kaj bi priporočal študentom?

Sam bi si želel, da bi več časa posvetil neprofitnim organizacijam in prostovoljstvu. Nekaj časa sem bil prostovoljec v domu za ostarele, poleg tega sem v podjetju začel delati v skupini, ki smo jo ustanovili v podporo LGBT skupnosti. Šele sedaj dobro vidim, kako pomembno je vračanje skupnosti in pomoč ljudem, ki so potisnjeni na obrobje. Takrat sem imel več časa in bi se temu lažje posvetil.

Kar pa se tiče mojega nasveta študentom je, da naj naprej poskušajo ugotoviti, kaj si želijo v življenju in kaj jih motivira. Potem bo začetek in delo lažje, saj boš izhajal iz sebe in lastnih ciljev.