Alumni zgodba: Márk Répászky

Izšla je nova alumni zgodba z Márkom Répászkym, ki je prišel na izmenjavo iz Budimpešte v Slovenijo, nato pa se vpisal še na magistrski študij na UL EF. Ker mu je Slovenija tako zelo prirasla k srcu, se je že med študijem naučil slovenščine, po zaključku pa je začel delati na Veleposlaništvu Madžarske, kjer še danes s pridom uporablja svoje znanje jezika in deluje na področju kulture ter diplomacije.

Prihajaš z Madžarske, natančneje iz Budimpešte. Kakšno je življenje v prestolnici? Nam lahko zaupaš tri skrite kotičke Budimpešte, ki jih poznate samo domačini?

Življenje v madžarski prestolnici je precej podobno Ljubljani, hkrati pa tudi dovolj drugačno. Najprej bi rekel, da je bolj dinamično, hektično in hitrejše. Verjetno k temu pripomore tudi dejstvo, da v Budimpešti živi skoraj dva milijona ljudi. V mestu je več priložnosti za kulturno dejavnost (veliko različnih gledališč, kino in koncertnih dvoran, klubov, galerij itd.), preživljanje prostega časa (terme in športni kompleksi) ter zaposlitev (več mednarodnih podjetij). Moram še dodati, da bi v Budimpešti težko čutil atmosfero kot na nekaterih koncih Ljubljane, ko imam kljub temu, da sem v mestu, občutek domačnosti in vaškega življenja. 

Moji najljubši skriti kotički v Budimpešti, ki jih “poznamo samo domačini”, so sledeči:

• Árpád je razgledna točka v Budimu, kjer je lep razgled na celotno mesto, na Donavo, na parlament in na druge lepe stavbe.
• Lukács terme v Budimu, ki jih obiščem vedno, ko sem v Budimpešti. Tukaj je več različnih bazenov (s toplo, termalno, zdravilno vodo) in savn. Moj najljubši bazen ima 40 stopinj, arhitektura pa ima turški vpliv.  V njih tudi ni toliko turistov kot v termah Széchenyi ali Gellért.
• Budimpeška Knjižnica Ervina Szabója, ki velja za največjo javno kulturno ustanovo v Budimpešti. Naša prva javna knjižnica v Budimpešti je začela delovati leta 1904. Ogromna knjižnica domuje v čudoviti baročni palači Wenckheim s prelepimi prostori. Tukaj sem se pripravljal na maturo v času gimnazije, na izpite med dodiplomskim študijem, zdaj pa grem samo na kavo ali pripeljem na ogled prijatelje iz tujine.

Na dodiplomskem študiju si obiskoval Budapest Business School. Se študij razlikuje od študija v Sloveniji (način predavanja, profesorji, sistem ocenjevanja)?

Seveda se malo razlikuje. Pri nas je bilo na diplomskem študiju veliko teorije in premalo praktičnega dela na predavanjih. Hkrati pa je pri nas obvezna praksa na koncu študiju, ki traja semester, se pravi 6 mesecev. Po moji izkušnji je v Sloveniji več praktičnega, skupinskega in individualnega dela na predavanjih in seminarjih in to mi je všeč. Na žalost pa smo imeli v času epidemije manj priložnosti za druženje izven predavalnic, različne študijske obiske in zabave, zato ta del težko primerjam. Sistem ocenjevanja je tudi na Madžarskem drugačen, najboljša ocena je 5, najslabša pa 1. Ocenjevanje je večinoma z izpitom (v pisni in / ali ustni obliki), redko pa dobimo del ocene iz seminarskega dela.

Za Erasmus izmenjavo si izbral Fakulteto za management, Univerzo na Primorskem. Kaj te je prepričalo, da si izbral Slovenijo za svojo Erasmus izmenjavo? Kaj ti je bilo v Sloveniji najbolj všeč?

Hotel sem izbrati lepo, barvito in razvito državo, kjer bi se lahko brez težav učil v angleščini, ki ni preveč daleč od domovine in kjer je lepa pokrajina (z obalo in z visokimi gorami, ki jih na žalost mi na Madžarskem nimamo). Na Erasmus sejmu sem govoril s študentko, ki je bila na izmenjavi v Kopru in je bila zelo zadovoljna, tako da sem Slovenijo dal na prvo mesto pri prijavi na program. Prej še nikoli nisem bil na obisku v Sloveniji, prečkal sem jo samo na poti v Italijo. Potem pa sem bil uspešen s prijavo in tako sem v letu 2016 prišel v Slovenijo. Če ne bi šel takrat na izmenjavo, danes ne bi bil v Ljubljani. 

Všeč mi je več stvari, na primer prelepa narava in raznovrstnost države. Pa ljudje, ki so zelo prijazni.  Pri srcu mi je njihova mentaliteta, ljubezen do narave in do športa. Večkrat sem imel priložnost, da sem lahko prišel na obisk k prijateljem na Štajersko in Gorenjsko, kjer sem se čutil zelo dobrodošlega in sem lahko v slovenščini govoril tudi s starejšo generacijo. Seveda je tu še slovensko podeželje, ki je po mojem zelo urejeno in razvito. Všeč mi je, da je v Sloveniji veliko kmetijstva in da ima veliko slovenskih družin svoje vrtove z zelenjavo, sadjem in živali. Lepo je videti, da mlajša generacija pogosto pomaga doma na vrtu in da so povezani z družino in domačini.

Slovenija pa te je tako navdušila, da si se odločil za vpis na podiplomski študij na EF. Zakaj si izbral EF? Kaj ti je bilo pri študiju najbolj zanimivo?

Izbral sem EF, ker sem takrat že delal in živel v Ljubljani in sem hotel nadaljevati svoj študij. Poleg tega sem slišal o odlični kvaliteti študijskih programov in poziciji univerze na mednarodnih seznamih. 

Pri študiju mi je bilo najbolj zanimivo, da smo velikokrat sodelovali z različnimi slovenskimi in mednarodnimi študenti na različnih skupinskih projektih ter se s tem bolje spoznali in postali prijatelji. Zanimiva je bila tudi priložnost “Leto plus”, enoletni tečaj slovenščine za tuje študente. Žal mi je, da zaradi epidemije nisem mogel izkoristiti mnogih priložnosti.

Govoriš tekoče slovensko. Kaj ti je povzročalo največ težav pri učenju slovenščine? 

Slovnica. Sklanjatve. V madžarščini besede nimajo spola, kot v angleščini, tako da imam včasih težave, ko sklanjam besede. Ampak mi je komunikacija z domačini veliko pomagala in še vedno pomaga, da izboljšujem svojo slovenščino. 

Po uspešno zaključenem magisteriju na EF si se zaposlil na Veleposlaništvu Madžarske v Ljubljani. Kakšna je tvoja pozicija in delovne naloge, ki jih opravljaš? 

V bistvu sem bil že pred začetkom magistrskega študija zaposlen na Lisztovem inštitutu, ki je madžarski kulturni center Veleposlaništva Madžarske v Ljubljani. Tako da sem redno delal in študiral, kar ni bilo vedno tako preprosto. Ampak z odlično organizacijo časa in urnika mi je uspelo magistrirati lani v oktobru. Delam na področju kulturne diplomacije. V službi imamo več ciljev, med drugimi skrbimo za narodno in kulturno dediščino ter predstavitev le-te najširšemu krogu občinstva. Prav tako inštitut skrbi za ohranjanje in razvoj kulturne, izobraževalne in znanstvene diplomacije, širitev prepoznavnosti in znanja madžarskega jezika ter predstavitev raznolikosti madžarske kulture in družbe v Sloveniji. Poleg rednih literarnih in filmskih večerov ter otroškega programa so obiskovalcem na voljo tudi razstave. V naših prostorih prirejamo tudi koncerte, madžarski glasbeniki pa so prav tako redni gostje glasbenih festivalov po Sloveniji. Naše sodelovanje s slovenskimi partnerji služi tudi vzpostavljanju poklicnih odnosov in širši predstavitvi madžarske kulture in umetnosti.

Moja pozicija je kulturni strokovni asistent, kar praktično pomeni “dekle za vse”. Moje dejavnosti v službi so najbolj povezane s financami, s komunikacijo, s prevajanjem, odnosi z javnostjo in z našo knjižnico. Tako na primer pripravljam pogodbe, prevajam besedila iz slovenščine v madžarščino in v angleščino, poskrbim za promocijo naših kulturnih dogodkov na spletni strani, na socialnih omrežjih in v tisku, sodelujem pri nakupu novih knjig in različnih izdelkov, ki jih potrebujemo na našem inštitutu. Moj cilj je delati na istem področju in postati diplomat.  

Je tvoja želja, da bi ostal v Sloveniji?

Seveda, za nekaj časa bi zagotovo ostal tukaj, ampak svet je tako velik in lep, da bi rad živel in delal še v kakšni drugi državi. Ampak moram priznati, da bi zelo pogrešal lepe, sončne Alpe, obalo Jadranskega morja in lepo arhitekturo Pirana. Ko sem se po izmenjavi vračal z obale v Budimpešto leta 2017, sem tako pogrešal Slovenijo, da sem pogosto šel nazaj za podaljšan vikend ali počitnice. Vedno sem razmišljal o vrnitvi v Slovenijo.