Alumni zgodba: Sara Rotter Šešok

Izšla je nova alumni zgodba s Saro Rotter Šešok, ki je leta 2016 Slovenijo zamenjala za Irsko in se pridružila podjetju, ki mnogim predstavlja cilj – Google. Pridobivala je dragocene izkušnje in danes je ena izmed vodij globalne stranke v luksuznem sektorju. Z nami je delila podrobnosti o selekcijskem postopku, svojih nalogah in izzivih na delovnem mestu ter na koncu ponudila nekaj nasvetov, kako lahko posameznik postane del tega tehnološkega velikana.

Povej nam malo več o svojih preteklih delovnih izkušnjah in kako so ti pomagale, da si leta 2016 postala del Googla?

V poslovne vode sem vpletena že od majhnih nog, saj imamo doma podjetje. Med študijem tržnega komuniciranja sem prek študentskega dela in Društva za marketing preizkusila različna področja in odkrila, da me kliče digitalni marketing. V tem času sem tudi izkoristila priložnosti v tujini, vse od Nemčije do Južne Koreje, kjer sem pridobila izkušnje v mednarodnem okolju.

Ko sem s študijem nadaljevala, sem se odločila za Ekonomsko fakulteto, smer podjetništvo, že v času študija pa sem zaposlila kot marketing manager v podjetju Comtrade.

Na ta način sem pridobila znanje in izkušnje, ki so me kasneje privedle do Googla.

Kako težko je pridobiti intervju na Googlu? Kako je potekal tvoj selekcijski postopek in kako si se pripravila nanj?

Redna služba v marketingu mi je omogočila, da sem pridobila izkušnje na področju digitalnega marketinga in informacijskih tehnologij. Nekega dne sem v  Financah zasledila članek o tujih podjetjih, ki iščejo Slovence. Prijavila sem se bolj za šalo – ko sem dobila sporočilo, da sem dobila intervju, nisem mogla verjeti.

Na intervjuje sem se pripravila z Google oglaševalskimi certifikati in preverila vprašanja na glassdoor.com. Šla sem skozi sedem krogov selekcijskega postopka, ki so vključevali pregled izkušenj, sposobnosti vodenja, razumevanje digitalnega marketinga, delovnega mesta, testiranje kognitivnih sposobnosti in ujemanje z delovnim okoljem. Pol leta kasneje sem se preselila v Dublin.

Na Googlu si začela kot Account Strategist, danes si Global Account Lead v oddelku  Luxury. Kako bi opisala svojo karierno pot? Kakšne so možnosti, ko si enkrat del takšnega podjetja kot je Google?

Kariero na Googlu sem začela leta 2016 kot strateg računa in napredovala v skrbnika ključnih kupcev. V tem času sem v Dublinu poleg osnovnih nalog delovala tudi kot članica različnih svetov, organizirala konference, predavala na industrijskih dogodkih ter mentorirala nove sodelavce.

Po preživetih štiri letih v zvezi na daljavo, sva se z možem preselila v London, kjer sem dobila službo kot manager globalnega programa za stranke in nato postala vodja globalne stranke v luksuzni industriji.

Google nudi odlično delovno okolje in priložnosti za napredovanje. Od posameznika se pričakuje, da si bo prizadeval za razvoj svoje karierne poti, se mrežil in bil proaktiven. 

Kakšne so tvoje odgovornosti in zadolžitve kot Global Account Lead – Luxury? 

Kot vodja globalne stranke sem del prodajne organizacije, ki pomaga vodilnim globalnim strankam čim bolje izkoristiti Googlova orodja za medije, ustvarjanje, merjenje, podatke in tehnologijo ter jim na ta način omogočiti rast. Stranka, ki jo trenutno vodim, je ena največjih konglomeratov v luksuzni industriji.

Vodenje globalne stranke vključuje pripravo skupnih letnih strateških načrtov, komercialna pogajanja, preglede poslovanja, izobraževanja, svetovanje in negovanje odnosov s ključnimi predstavniki. Hkrati usklajujem lokalne ekipe, specialiste in med-funkcijske deležnike ter redno spremljam trende v luksuzni industriji. 

Kateri so tvoji glavni izzivi, s katerimi se soočaš na delovnem mestu?

Na Googlu noben dan ni enak. Novi izzivi rastejo kot gobe po dežju – gledano iz makro perspektive – marketinški budgeti korelirajo s poslovnimi rezultati podjetij, zato se moramo v času ekonomske nepredvidljivosti še posebej potruditi. Trenutno je večina tehnoloških podjetij zelo pazljiva glede zaposlovanja, zato je pomembno, da smo prilagodljivi in najdemo načine, da z manj naredimo več. 

Prilagodljivost je ključna tudi na mikro ravni – delo s stranko vedno prinese vprašanja, na katera nimaš odgovorov, izzive, ki jih ne znaš rešiti – tvoja naloga je, da improviziraš, najdeš prave ljudi in jih rešiš. Včasih moraš znati tudi reči ne – ne je umetnost.

Nam lahko poveš nekaj zanimivih dejstev o Googlu, ki jih nihče ne pozna? 

V Googlu imamo veliko ugodnosti kot so restavracije z brezplačno hrano, masaže, privatno zdravstveno zavarovanje z zdravniki v pisarni, ekskluzivni dogodki, je psom prijazno podjetje, na voljo so fitnes, vodene vadbe, izobraževanja, nagrajevanje z delnicami in še več.   

Najpomembnejša stvar, ki prispeva k zadovoljstvu zaposlenih, so seveda ljudje. Vsi Googlerji so odprti, pripravljeni pomagati, sodelovati v debatah, iskreni in nasmejani. Hierarhija ni pretirana, vodstvo je dostopno in vedno pripravljeno za pogovor. Ljudje smo si tako blizu, da imajo nekdanji zaposleni celo svoj alumni klub, xoogler, usmerjen v gradnjo start-up ekosistema.

Verjamemo, da ima marsikateri študent enako željo – biti del tako velikega mednarodnega podjetja. Kaj bi mu svetovala? 

Možnosti, ki jih študij na EF omogoča, so neštete – potrebno pa je biti samoiniciativen. Mednarodne izkušnje lahko pridobiš z izmenjavo, poletno šolo ali mednarodnim programom. Delovne izkušnje z (mednarodnimi) pripravništvi in študentskim delom. Mrežo lahko gradiš prek študentskih društev (npr. ŠSDMS), izmenjav in dogodkov.

Če se le da, z iskanjem dela začni prej kot po zaključku študija – imej pripravljen CV in LinkedIn profil ter se ne boj prositi za pomoč. Prijavi se na več pozicij in ne obupaj – zavrnitve so običajen del iskanja. Preden se prijaviš, poglej na LinkedInu, če imaš s kom od zaposlenih kaj skupnega – včasih, sploh za tujino, je že slovenščina dovolj. Napiši jim kratek ‘elevator pitch’ in jih prosi, če bi te priporočili. 

Če ti primanjkuje samozavesti, priporočam knjigo Nice Girls Don’t Get The Corner Office (ne glede na spol). In kot zadnji nasvet – ne razmišljaj preveč – najhuje, kar se lahko zgodi je, da slišiš besedo ne in ponovno poskusiš.