Alumni zgodba: Boštjan Škufca Zaveršek

Izšla je nova alumni zgodba z Boštjanom Škufco Zaverškom, univerzitetnim diplomiranim ekonomistom in magistrom znanosti, ki ima več kot 23 let delovnih izkušenj. Od novembra 2022 je podpredsednik uprave Telekoma Slovenije. Od leta 2019 je bil predsednik uprave zavarovalniškega holdinga Prva Group, pred tem pa je zasedal različne pozicije v podjetju Prva Group. Svojo karierno pot je začel leta 1999 v družbi Simobil.

Kdo je bil Boštjan kot študent? Kaj vam je bilo pri študiju na EF najbolj všeč?

Kot študent lahko rečem, da sem bil »ziheraš«. To je pomenilo, da sem študijske aktivnosti in obveznosti opravljal redno in sproti. Enostavno zato, ker sem se tako bolje počutil. Čas študija je sicer neprecenljivo obdobje, saj predstavlja pomemben del odraščanja in osamosvajanja. Sploh za nas, ki smo se zaradi študija preselili in tako resnično zaživeli povsem novo življenje.

Študij ekonomije me je pritegnil zaradi širokega spektra znanj, ki jih je prinašal in posledično mnogih kariernih možnosti. V času študija je bila Slovenija ravno z obema nogama samostojna država, kar je dejansko prineslo tudi povsem drugačen družbeno-ekonomski model. Ta je v veliki meri temeljil na povsem novem dojemanju lastništva in upravljanja. EF je s svojim programom in mednarodnimi povezavami gradila nove generacije managerjev, finančnikov, makroekonomistov … Zato to za nas ni bil zgolj študij, temveč pot v novo dobo. Zaradi širine študijskih programov ima EF izredno pomemben vpliv na ekonomski razvoj v Sloveniji, zato tisti občutek verjetno ni bil napačen.

Imate izjemno bogate delovne izkušnje. Katera pozicija oziroma delovno mesto vas je najbolj zaznamovalo? Na katerem položaju ste se največ naučili?

Čeprav se bo to morda slišalo kot oguljena fraza, je bilo na moji poti pomembno prav vsako delo, ki sem ga opravljal. Vsako me je pomembno zaznamovalo. Kariero sem pričel kot projektni kontroler, kjer sem vodil proces vpeljave projektnega vodenja, sodeloval sem pri vzpostavitvi notranje revizije, bil sem vodja oddelka za izterjave in preprečevanje zlorab, pa direktor finančnega sektorja, direktor prodaje, član uprave za finance, izvršni direktor, predsednik uprave, član nadzornega sveta. Na čisto vsaki poziciji sem dobil izkušnje in tudi kakšno lekcijo, ki so me nekaj naučile in pripomogle k temu, da sem na naslednji poziciji lažje sprejemal odločitve, se morda kakšnega izziva lotil drugače, na drugačen način motiviral in vključeval sodelavce. Na vsakem položaju sem se ogromno naučil in učim se še danes. Nenazadnje, kdo bi si pred nekaj leti mislil, da bo že leta 2023 umetna inteligenca tako močno zarezala v naš način delovanja kot smo priča trenutnemu razvoju dogodkov. Napredek in razvoj nas ženeta naprej in od nas zahtevata, da se nikoli ne ustavimo.

Danes ste podpredsednik uprave Telekoma Slovenije. Kakšne so vaše zadolžitve in odgovornosti?

V Telekomu Slovenije sem odgovoren za komercialno področje, ki vključuje področja prodaje, razvoja poslovanja in marketinga ter za odvisni družbi Avtenta in Soline. V telekomunikacijah se stalno nekaj dogaja, saj je tehnološki razvoj izjemno hiter, ob tem pa se spreminjajo tudi navade in potrebe uporabnikov komunikacijskih storitev. Zato stalno prilagajamo tako svojo ponudbo kot marketinške aktivnosti, razvijamo nove storitve, krepimo partnerstva, prav tako se spreminjajo prodajni koncepti. Skratka, dela nam ne zmanjka. Drugače pa je po mojem mnenju ena najpomembnejših odgovornosti vsakega managerja predvsem, da sestavi ekipo sodelavcev, jo usmerja in jim stoji ob strani pri realizaciji dogovorjenih aktivnosti.

Kako poteka vaš običajen dan? Kako velik je tim sodelavcev, ki ga vodite?

Običajen delovni dan je poln sestankov, informacij, telefonskih klicev in odločitev. Ker sem rad operativen, verjamem v to, da je potrebno in pomembno, da čim več časa preživim med sodelavci, zato imam tudi pisarni na dveh lokacijah, obiskujem prodajna mesta in sodelavce v različnih delih podjetja. Le skozi sprotno izmenjavo informacij in redne “brainstorminge” skupaj pridemo do najboljših rešitev in skrbimo, da se hitro odzivamo na tržno dogajanje. Seveda pa se srečujem tudi z uporabniki naših storitev, predvsem velikimi poslovnimi uporabniki, saj imamo zanje tudi celovite IKT-rešitve za digitalizacijo in poenostavljanje poslovanja. Poskušam delovati tako, da so moj tim vsi sodelavci.

Ste kdaj na poslovni poti imeli mentorja? Kakšen pomen dajete mentorstvu? Ste mogoče vi danes mentor?

Zame je bolj pomembno kot imeti mentorja, imeti vzornike. Pri tem pa seveda nikoli ne moremo biti kopija nekoga drugega, niti izboljšana verzija ne. Vsak je edinstven in razlikujemo se po mešanici najrazličnejših elementov – od razmišljanja in postavljanja prioritet, do čustev ter dojemanja sveta in odnosov. Nekoč sem slišal misel, da je vsak dan, ko se nisi naučil nečesa novega, izgubljen, zato je pomembno, da spremljamo svet okoli sebe in iz njega črpamo. Tisti bolj radovedni vidijo več in verjetno srečajo tudi več ljudi, ki so jim vsaj v določenem delu lahko vzor.

Sam sem doslej na poslovni poti sodeloval z mnogimi neverjetnimi ljudmi, ki so vsekakor vplivali name. Na isti način želim tudi sam širiti perspektive sodelavcev ali koga drugega. Formalno nisem del mentorskega programa, se pa zelo trudim, da predvsem sodelavcem pokažem enega od možnih načinov delovanja. Ob tej priložnosti še eno pomembno »opozorilo«. Že dolgo mentor ni več starostna kategorija. Danes, ko skupaj funkcioniramo štiri generacije, je še toliko bolj pomembno, da razumemo, da je izključno vsebina tista, ki definira mentorja in mentoriranca.

Kaj bi priporočali mladim, ki si želijo poslovno pot, ki je podobna vaši?

Vsaka kariera je drugačna in včasih se zdi, da nanjo vpliva tudi kakšno »srečno« naključje. Karierna pot je prepletena z najrazličnejšimi dejavniki in nanjo lahko vpliva tudi sreča, ampak tudi sreči je potrebno pomagati s številom možnosti. Zato na poslovni poti res priporočam radovednost, ker z njo odpirate nova znanja in pridobivate širino. Enako pomembno pa je tudi, da stvari, ki se jih lotite, tudi dokončate. Le od dokončanih projektov se namreč živi. Pa še nekaj. Večje oziroma kompleksnejše kot so aktivnosti, manj vpliva ima posameznik nanje, zato je pri tem potrebno sodelovanje. In če hočete priti res daleč, se naučite sodelovati.