Alumni zgodba: Maja Brelih Lotrič

Izšla je nova alumni zgodba z Majo Brelih Lotrič, nekdanjo študentko Ekonomske fakultete in direktorico družinskega podjetja LOTRIČ Meroslovje. Zaupala nam je, kakšne so prednosti in izzivi dela v družinskem podjetju, kako usklajuje kariero z družinskim življenjem ter kako uspešno vodi podjetje v pretežno moški industriji.

Na kratko se nam predstavite – kdo je Maja Brelih Lotrič? Poslovno in zasebno? Sta to dve osebi ali ena?

Vsekakor ena oseba, ki pa se v obeh okoljih prilagodi okoliščinam. Od nekdaj cenim avtentičnost in pristnost, torej tudi sama živim po teh vrednotah. Da odgovorim na vprašanje, kdo sem, to najlažje storim skozi opis »funkcij«. Torej sem direktorica družinske multinacionalke LOTRIČ Meroslovje. Kot predstavnica druge generacije sem vodenje prevzela od ustanovitelja, solastnika in očeta Marka Lotriča. Hkrati pa me bogati tudi naziv soproge in mamice dvema otrokoma. Izven službenih obveznosti me neizmerno veseli kulinarika. Poskrbeti za okusen obrok je zame eden izmed boljših občutkov. Še bolj pa cenim čas, ki ga nato lahko preživimo skupaj. 

Leta 2015 ste začeli delati v družinskem podjetju LOTRIČ Meroslovje. Kakšne so prednosti in mogoče tudi slabosti dela v družinskem podjetju? 

Prednost je v iskanju svojega poslanstva. Če si dovolj zvedav, se lahko preizkusiš na veliko različnih delovnih mestih. Slabost, če temu tako rečemo, pa je v iskanju ravnovesja med odnosi, ki jih imamo doma oziroma v podjetju. 

V letošnjem letu ste prevzeli vodenje podjetja. Kakšne so vaše zadolžitve in odgovornosti?

Kot direktorica skrbim za strategijo podjetja, za vzpostavljanje in ohranjanje dobrih odnosov s sodelavci in zunanjimi deležniki, sprejemam investicijske odločitve, spremljam poslovanje in iščem priložnosti za izboljšave. Največji navdih sem prejela od sodelavcev in temu sledim na dnevni ravni.  

Kako poteka vaš običajen dan? Kako velik je tim sodelavcev, ki ga vodite?

Običajen dan se začne ob približno 5. uri, ko čas namenim telovadbi. Potem pa je dogajanje vsak dan drugačno. Ponedeljki so na primer namenjeni kolegiju ter poročilu hčerinskih podjetij. Veliko časa namenjam vzpostavljanju novih partnerstev. Vsekakor pa pozornost v popoldanskem času posvetim družini.

Ste kot ženska vodja v “moški industriji” naleteli kdaj na neenakopravno obravnavanje? Če da, kako ste se s tem spopadli? 

Pravzaprav delujemo v različnih industrijah, seveda tudi v tistih, kjer je večje število moških predstavnikov. Predvsem je pomembno znanje, ki ga imaš, pozitivna naravnanost in samozavest. Osebno mi je najtežje, kadar ne znam jezika. To se recimo pokaže na primeru t.i. Adria regije, kjer naši starši večinoma tekoče govorijo jezik, naše generacije pa običajno ne, saj smo se bolj osredotočali na znanje angleškega in nemškega jezika.

Kakšni ste bili kot študentka? Kaj vam je bilo pri študiju na EF najbolj všeč?

Kot študentka sem imela precej dobro razdelano mnenje, kaj si želim doseči in kje moram svoja znanja izpiliti. Mogoče sem si celo preveč želela hitro zaključiti svojo študentsko pot, namesto da bi uživala v trenutkih, ki jih to obdobje ponuja. Všeč mi je bila odprtost profesorjev, njihov realen pogled tudi na gospodarstvo. Z nekaterimi od njih še danes sodelujemo in zato mi ni težko kadarkoli poklicati na EF in vprašati za nasvet. 

Kakšen nasvet bi dali študentom, ki so na začetku svoje karierne poti?

Poskusite, vztrajajte in delajte na tistih področjih, ki vas najbolj izpopolnjujejo. Pri tem si res vzemite čas. Nič ni instantno in vse zahteva vaš čas in angažiranost.