Novo v Galeriji EF | Viktorija Bogdanova »Intimni zemljevidi«

Dr. Viktorija Bogdanova je pesnica in arhitektka, ki se posveča (so)ustvarjanju in poučevanju uporabe procesnega in analitičnega orodja »risba-pesem« (ang. poem-drawing) v arhitekturnem in urbanističnem raziskovanju. Svoje delo je razstavljala na konferencah za umetniške in arhitekturne raziskave v Ljubljani, Aarhusu, Berlinu, Lizboni, Gentu, Trondheimu, Valenciji, Beogradu in Skopju. Njeno pedagoško delo temelji na dolgoletnem akademskem poučevanju v Skopju in Ljubljani ter spletnem mentorstvu arhitekturnim ljubiteljem narativnega risanja. Je soustanoviteljica izobraževalne platforme Archi | Contemplatives za učenje pisanja, risanja in kontemplativnih praks v arhitekturnem oblikovanju.

V Galeriji EF se dr. Viktorija Bogdanova predstavlja z razstavo risb z naslovom INTIMNI ZEMLJEVIDI.

INTIMNI ZEMLJEVIDI [1]

Odkrivajo občutljive predele duše.

Zapomnijo si želene, globoko ljubljene poti.

So potovanja med zamišljenim in čutnim.

Dajejo glas prepovedanim resničnostim.

Nudijo zavetje vzporednim svetovom,

naseljenimi z nevidnimi obličji stkanih vezi.

Ovijajo me v odejo

temnih cvetov in svetlih krošenj.

Sprehajajo me skozi spomine,

za katere želim verjeti, da so pustili sled.

Leteče me vodijo skozi sanje,

za katere želim verjeti, da so deljene.

Intimno kartiranje je zapuščanje

lupine otrplega, utišanega bitja,

je dejanje Najvišjega Predajanja,

je morski pečini podobno nastajanje,

izklesano z valovi Hrepenenja,

vdihnjenega z odprtim srcem.

Odprtje razstave bo 2. julija, ob 17. uri, v Galeriji EF. Vljudno vabljeni!

[1] »Hrepenenje očitno ni samo nestanovitno, temveč mu to noč tudi ne moremo določiti ne smeri, ne namere, ne narave. Nobena podoba z naših zemljevidov ga ne more prikleniti. A jih je nešteto: pod soncem in pod snegom, pustih in naseljenih, vsakršnih.

Morda to sploh ni več hrepenenje, temveč misel. Zatorej ne bomo potovali, temveč mislili.

Tudi to je tolažba. Misel vidi najbolje in seže najdlje, pa čeprav pri tem zapiramo oči.«

Stevan Raičković

Prevedla Stanka Rendla (Cankarjeva založba, 1986)