Mreženje, izzivi in odprava samocenzure – vse to je 10. Poletna šola kulturnega managementa

“Veliko bolj intenzivno kot sem si zamislila,” je ob sklepnem dejanju PŠKM povedala Tina Kren Mihajlovič iz Lutkovnega gledališča Maribor, in na vprašanje ‘Ali bi PŠKM priporočila naprej?’ dodala še “Predvsem se mi zdijo te šole dobre zato ker, ko si že zaposlen v nekem kolisju, v neki organizaciji, velikokrat sam sebe cenzuriraš pri idejah, pri brainstormingih, ker si že večkrat različne stvari poskusil, se zaletel v steno. To je tista stvar, zaradi katere sem jaz tukaj, da se otresem samocenzure in vseeno skočim na glavo.”

Letošnja tema PŠKM so bili Prostori ustvarjanja mladih. Začela se je z otvoritvijo, kjer so prof. mag. Matjaž Drevenšek, prorektor UL, prof. dr. Tomaž Turk, dekan EF, prof. dr. Metka Tekavčič, UL EF in prof. dr. Bogomir Kovač, vodja poletne šole pospremili udeležence na pet dnevno pot raziskovanja in ustvarjanja.

Kot vsako leto, je tudi letos PŠKM prinesla vrsto izbranih  izobraževanj, tokrat na temo digitalizacije in uporabe UI, strokovno ekskurzijo, ki jih je tokrat popeljala na Hrvaško, na Reko. Zvrstila pa se je tudi vrsta delavnic, kjer so udeleženci skupaj snovali rešitve izziva, ki jim ga je predstavil Gregor Sakovič, vodja Centra inovativnega podjetništva NLB: Zakaj biznis potrebuje prostore ustvarjalnosti?

Feliks Možina, študent Ekonomske fakultete v Ljubljani, član drugouvrščene ekipe, nam je zaupal, da je vprašanje ‘Kako izboljšati prepoznavnost in finančno neodvisnost Bankariuma in galerije?’ rodilo predlog, da bi galerijo v poletnih časih prestaviti na ulico in v Bankarium postaviti ‘Escape room’Galerijo bi oplemenitili z razstavami magistrov likovne umetnosti ter jo spremenili v platformo, ki bi tako lahko podpirala avkcijo njihovih del: “Kar je tudi smoter te poletne šole, da kulturnike pripravimo in da se na trgu bolje znajdejo,” je dodal. “Poletno šolo dojemam kot način socializacije, druženja. To je zelo sproščeno okolje, gre za spoznavanje ljudi, socialni element in to je tisto, kar me vsako leto pritegne.”

Na vprašanje, kako to, da ste se že četrtič vrnila, je Saška Strnad iz Šentjakobskega gledališča odgovorila: “Bogastvo in raznolikost našega intelektualnega kapitala, ki se združi v en konglomerat. En drug drugega kot atomi premikamo v timsko molekulo v kateri se razvije celostna izkušnja. Lastna, njihova in po tem še skupna. Se mi zdi, da je to dodana vrednost naših srečevanj, povezovanj in navsezadnje grajenje odnosov.”

Danica Tajčman, Efnews