"Velika ponastavitev" in njene posledice za organizacijsko teorijo

• Vasja Roblek, samostojni raziskovalec
• Vlado Dimovski, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Simon Colnar, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
• Maja Meško, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede
• Judita Peterlin, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta

Kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili in kakšen je bil namen raziskave?

• Kakšne so posledice velike ponastavitve za organizacijsko teorijo?
• Kako organizacije dojemajo in se odzivajo na težnjo po veliki ponovni potrebi po spremembi?
• Kako managerji prepoznajo naravo organizacijskih sprememb, ki se pojavljajo v odzivu na veliko ponastavitev?

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Managerji so poudarili predvsem ključno vlogo tehnologije pri preoblikovanju prihodnjih delovnih sistemov pri delu na daljavo in digitalizaciji poslovnih postopkov. Ta preobrazba zahteva izpopolnjevanje, spremenjene pristope vodenja in posodobljeno ocenjevanja zaposlenih. Ugotovitve poudarjajo pomen duševnega zdravja, dobrega počutja, raznolikosti in vključenosti, zagotavljanje vpogleda v organizacijsko agilnost in trajnost sodobnih organizacij.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Priprava managerjev na morebitne globalne geopolitične premike, nestabilnost in izvajanje strategij, ki upoštevajo gospodarsko in politično dinamiko.

Katerim ciljnim javnostim ugotovitve lahko koristijo?

Managerjem, zaposlenim, organizacijam, politikom, profesorjem, splošni javnosti.

Kakšen pomen bodo imeli rezultati vaše raziskave v 5 ali 10 letih?

Raziskava poudarja pomen dela na daljavo in digitalne transformacije za organizacije med »veliko ponastavitvijo«. Predlaga proaktivno izvajanje dela na daljavo in digitalizacijo poslovanja. Poleg tega poudarja potrebo po stalnem razvoju spretnosti prek programov izpopolnjevanja in prekvalifikacije, da bi sledili tehnološkemu napredovanju. Prav tako je pomembno upoštevati dobro počutje zaposlenih, ki je bila tudi na letošnji mednarodni konferenci Academy of management ena od vodilnih tematik. Vodje bi morali uvesti programe dobrega počutja in fleksibilne delovne ureditve za obravnavo duševnega zdravja in dobro počutje. Raziskava poudarja pomen ustvarjanja delovnega okolja, ki podpira dobro počutje in zadovoljstvo (starejših) zaposlenih. Izvajanje okrepljenih ukrepov kibernetske varnosti je ključnega pomena za management podatkov in zaščito. Organizacije morajo vlagati v infrastrukturo kibernetske varnosti in zaščito podatkov. Poleg tega bi morali izboljšati sodelovanje deležnikov z digitalnimi orodji in mehanizmi povratnih informacij v realnem času za izgradnjo zaupanja in ustvarjanje vključujočega okolja. Organizacije morajo dati prednost integraciji agilnih in trajnostnih metodologij v svoje strategije za povečanje njihove odpornosti. To zahteva učinkovito krmarjenje z zunanjimi motnjami ob zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti, zlasti glede skrbi za okolje. Managerji morajo vključiti geopolitično zavest in gospodarsko uravnoteženje v svoje strateško načrtovanje. To vključuje pripravo na morebitne globalne premike in izvajanje strategij, ki upoštevajo gospodarsko in politično dinamiko.

Ključne besede:

• Velika ponastavitev
• management sprememb
• dobro počutje zaposlenih
• organizacija
• tematska analiza

Rangiranje:

• JCR(2022): Q3
• AJG: 1
• EF: B

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

• SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
• SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura
• SDG 10 – zmanjšanje neenakosti

Prispevek je objavljen v:
Kybernetes (Emerald)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

The “Great Reset” and its implications on organisational theory