Skoči na vsebino

Besedilna analiza poročanja podjetij o trajnostnosti in ESG ocene

Naslovnica: International review of financial analysis (ScienceDirect)
  • EF raziskave

Avtorji objave:

  • Urša Ferjančič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, doktorantka
  • Riste Ichev, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
  • Igor Lončarski, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
  • Syrielle Montariol, Institut “Jožef Stefan”
  • Andraž Pelicon, Institut “Jožef Stefan”
  • Senja Pollak, Institut “Jožef Stefan”
  • Katarina Sitar Šuštar, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
  • Aleš Toman, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
  • Aljoša Valentinčič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
  • Martin Žnidaršič, Institut “Jožef Stefan”

Kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili in kakšen je bil namen raziskave?

Analizirali smo besedila letnih poročil podjetij FTSE350 za obdobje 2012 do 2021, pri čemer je bil naš cilj identificirati in interpretirati ključne ESG teme, ki izhajajo iz avtomatizirane analize besedila, nadalje analizirati hierarhično strukturo ESG tem, ki izhajajo iz letnih poročil, analizirati razvoj deležev posameznih ESG tem skozi čas in pojasniti ugotovljene strukturne prelome. Nadalje je bil naš cilj opazovati in interpretirati razmerja med deležem ESG tem v letnih poročilih družb ter ESG ocenami in analizirati razliko v deležih ESG tem med podjetji z najvišjimi in najnižjimi ESG ocenami.

Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?

Pri analizi besedil smo uporabili nov pristop za prepoznavanje in združenje ESG tem, in sicer smo uporabili BERTopic tehnike modeliranja namesto pogosteje uporabljenih LDA in NMF. Raziskava besedil je omogočila vpogled v to, kako regulativa (npr. Direktiva o nefinančnem poročanju) in dogodki globalnih razsežnosti (npr. Covid-19) vplivajo na poročanje družb o trajnostnosti. Ugotovili smo, da se poročanje o posameznih trajnostnih temah poveča predvsem zaradi zahtev zakonodaje, tako na primer družbe poročajo o raznolikosti v organih upravljanja, kar je zahteva zakonodaje, ne pa tudi o raznolikosti in vključenosti na drugih ravneh v družbi. Večji obseg poročanja o trajnostnosti je na splošno povezan z višjimi ESG ocenami, vendar pa smo ugotovili, da se vpliv razkrivanja posameznih ESG tem na ESG oceno razlikuje med podjetji v različnih dejavnostih; če lahko obsežno razkritje določene ESG teme izboljša ESG oceno v eni panogi, ima lahko v drugi panogi takšno razkrivanje nasprotni učinek na ESG oceno.

Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?

Analiza hierarhične strukture ESG tem iz besedil letnih poročil kaže, da se posamezni ESG tematski sklopi v letnih poročilih vsebinsko povezujejo drugače, kot predvidevajo SASB standardi, ki so osnova za poročanje družb. Tako so na primer “človekove pravice” v letnih poročilih povezane s “podnebnimi tveganji in politikami” in ne z “družbenim kapitalom”, kot predvideva SASB standard. Podobno je s temo “raznolikost in vključenost”, ki je v letnih poročilih povezana z “upravljanjem” in ne s “človeškim kapitalom”, kot je predvideno v SASB standardih. Mogoče najbolj presenetljiva je povezava “dividendne politike” s “človeškim kapitalom” in ne z “upravljanjem” kot predvideva SASB. Z analizo panožno prilagojenih ESG ocen in ESG razkritij smo ugotovili, da družbe z najboljšimi ESG ocenami več prostora namenjajo razkritjem o okoljskih vplivih in socialnih vprašanjih, medtem ko družbe s z najnižjimi ESG ocenami razkrivajo predvsem teme, povezane s korporativnim upravljanjem (prejemki organov upravljanja, skupščine delničarjev in podobno). Premik trajnostno uspešnih družb (tistih, ki imajo visoke ESG ocene) od poročanja o tradicionalnih temah, kot je upravljanje družb, k obsežnejšemu poročanju o okoljskih in družbenih temah lahko signalizira vlagateljem, da so se ta podjetja bolj sposobna prilagajati spremembam v okolju.

Katerim ciljnim javnostim ugotovitve lahko koristijo?

Rezultati naše raziskave kažejo, da družbe o trajnostnosti poročajo predvsem na osnovi zakonskih zahtev (in ne prostovoljno) ter da se trajnostne teme v besedilih družb povezujejo na drugačne načine, kot jih povezujejo standardi poročanja. Te ugotovitve so zanimive predvsem za regulatorje (Evropska komisija) in organizacije, ki oblikujejo standarde trajnostnega poročanja, kot sta IFRS ISSB in EFRAG. Ugotovitve naše raziskave so lahko zanimive tudi za družbe, ki poročajo o trajnostnosti in njihove organe upravljanja, predvsem v delu, ki se nanaša na povezavo med ESG ocenami in obsegom poročanja o posameznih trajnostnih temah.

Kakšen pomen bodo imeli rezultati vaše raziskave v 5 ali 10 letih?

Upamo, da bodo ugotovitve o povezavah trajnostnih tem v letnih poročilih družb informirale zakonodajalce in organizacije, ki oblikujejo standarde poročanja. Predvidevamo, da se bodo v bodoče pri analizi besedil kot so letna poročila družb, pogosteje uporabljali algoritmi za nadzorovano in nenadzorovano učenje (BERT) in tehnike modeliranja (BERTopic).

Ključne besede:

  • topic modeling
  • ESG teme
  • letno poročilo
  • ESG ocene
  • CSR

Rangiranje:

  • JCR(2023): Q1*
  • AJG: 3
  • EF: A*

Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:

  • SGD 3 – zdravje in dobro počutje
  • SDG 5 – enakost spolov
  • SDG 7 – cenovno dostopna in čista energija
  • SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
  • SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura
  • SDG 10 – zmanjšanje neenakosti
  • SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja
  • SDG 13 – podnebni ukrepi
  • SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije

Prispevek je objavljen v:
International review of financial analysis (ScienceDirect)

Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:

Textual analysis of corporate sustainability reporting and corporate ESG scores
SDG cilji trajnostnega razvoja