Teden Univerze 2024: Prof. dr. Miroslav Verbič prejemnik priznanja za najodličnejše raziskovalne dosežke UL 2024
Univerza v Ljubljani (UL) v sklopu Tedna Univerze ob obletnici ustanovitve vsako leto razglasi najodličnejše raziskovalne dosežke raziskovalk in raziskovalcev UL. Namen dogodka je poudariti usmerjenost univerze v raziskovanje in izpostaviti tiste raziskovalce, ki so letos dosegli še posebej vidne rezultate. Med nagrajenci z Univerze v Ljubljani Ekonomske fakultete je letos prof. dr. Miroslav Verbič.
Rektor Univerze v Ljubljani dr. Gregor Majdič je ob razglasitvi največjih raziskovalnih dosežkov UL poudaril pomen bazičnih raziskav v kontekstu znanstvenih inovacij: “Pomembno je poudarjati, da je tudi včasih tudi tako imenovana nekoristna znanost nujno potrebna. Največja odkritja so izšla ravno iz takšne, povsem bazične znanosti, saj največjih odkritij ne moremo predvideti ali jih načrtovati. Zato je še kako pomembno, da v akademskem okolju, kot je naša Univerza, aktivno delujemo na različnih področjih znanosti, saj nikoli ne vemo, kaj bo tisto novo veliko odkritje, ki bo spremenilo tok človeške zgodovine.” Slavnostni govorec na podelitvi je bil prof. dr. Tomaž Prosen s Fakultete za matematiko in fiziko UL, ki je eden vodilnih strokovnjakov na področju teoretične in matematične fizike. V svojem govoru poudaril vlogo znanstvenega raziskovanja pri razvoju človeške civilizacije in dvigu kakovosti življenja, zaradi česar imamo občutek, da v osnovi razumemo vse in se ukvarjamo samo še s podrobnostmi.
Univerza je podelila deset priznanj za najodličnejše raziskovalne dosežke Univerze v Ljubljani 2024. Z UL EF je priznanje prejel prof. dr. Miroslav Verbič, za prispevek Od krize do blaginje: kako usklajene ekonomske politike oblikujejo našo prihodnost.
V današnjem zahtevnem globalnem okolju je razumevanje vpliva finančnih trgov in ekonomskih politik na blaginjo pomembnejše kot kadar koli prej. Zbirka treh prispevkov, objavljenih v prestižnih mednarodnih revijah z visokim faktorjem vpliva, osvetljuje, kako težave na finančnih trgih, nepričakovane spremembe v kreditiranju ter usklajene monetarne in fiskalne politike vplivajo na poslovne naložbe in splošno gospodarsko stabilnost v Sloveniji in evroobmočju.
Prispevki kažejo, kako lahko težave podjetij pri pridobivanju financiranja v razmerah finančne negotovosti povečajo intenzivnost upada gospodarske aktivnosti. Razkrivajo, da banke postanejo previdnejše ne le zaradi skrbi za dobiček, temveč predvsem zaradi povečanih finančnih tveganj. To spoznanje je posebno pomembno glede na nedavne globalne finančne pritiske in potrebo po odpornih bančnih praksah. Prispevki tudi analizirajo, kako ukrepi centralnih bank ter odločitve vlad o porabi in obdavčitvi vplivajo na gospodarsko rast in inflacijo. Čeprav zviševanje obrestnih mer lahko pomaga nadzorovati inflacijo, pa lahko hkrati upočasni gospodarsko rast. Po drugi strani pa lahko ustrezne fiskalne politike zagotovijo takojšnjo podporo gospodarstvu, kar poudarja pomen dobro usklajenih ukrepov ekonomskih politik.
Skupaj prispevki ponujajo dragocene napotke za oblikovalce politik, ki se soočajo s kompleksnostjo globalnega okolja. Poudarjajo potrebo po zagotavljanju dostopa podjetij do potrebnega financiranja in predlagajo prilagajanje politik okoliščinam vsake države. Z združevanjem podrobnih analiz na ravni podjetij s širšimi gospodarskimi trendi izboljšujejo naše razumevanje sodobnih ekonomskih izzivov in ponujajo praktične rešitve za spodbujanje stabilnosti in rasti.
Profesorju iskreno čestitamo!
