Znane so prejemnice in prejemniki Prešernovih nagrad Univerze v Ljubljani
Na Univerzi v Ljubljani smo v okviru Tedna Univerze podelili dvanajst Prešernovih nagrad za študentke in študente Univerze v Ljubljani. Prešernove nagrade podeljujemo za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti. S podelitvijo nagrad smo sklenili Teden Univerze – teden slavnostnih dogodkov, ki jih na UL že tradicionalno prirejamo ob obletnici – letos 105. – delovanja najstarejše, največje in najbolj uspešne slovenske visokošolske in znanstvenoraziskovalne ustanove.
»S svojim vključevanjem v raziskovalno in umetniško delo že v času študija ste pokazali svojo prizadevnost, nadarjenost in željo sodelovati pri izboljševanju naše družbe. Pokazali ste, da želite doseči več, in verjamem, da boste uspešni tudi na svoji nadaljnji poti. Takšne mlade ljudi, kot ste vi, družba nujno potrebuje. Smo v času velikih sprememb in le z znanjem bomo lahko družbo peljali naprej v smeri humanizma in dobrobiti za vse človeštvo,« je uvodoma povedal rektor UL prof. dr. Gregor Majdič.
Prejemnice in prejemnike Prešernovih nagrad je nagovorila tudi slavnostna govorka, prof. dr. Olga Markič, filozofinja, predavateljica in raziskovalka, je v svojem nagovoru izpostavila vrednote znanstvenega dela: »V preteklosti, pa tudi še sedaj, mnogi menijo, da mora biti znanost vrednostno nevtralna in da zato družbene, etične in osebne vrednote ne sodijo v znanost. Vendar taka idealizacija spregleduje, da smo tudi znanstveniki vpeti v družbo in njene vrednote. Menim, da se moramo izogniti obema skrajnostma: tako nerealni vrednostno nevtralni idealizaciji kot tudi ideologizaciji in pristranskosti v znanosti. Slednja bi, na primer, znanstvene raziskave prirejala v smeri določenih družbenih vrednot, prva pa ob netransparentnosti zadnjih predpostavk in vrednot lahko pripelje do rezultatov, ki so pristranski, čeprav dajejo vtis znanstvene nevtralnosti. Malce v šali, znanstvenik mora, vsaj občasno, prevzeti vlogo filozofa in kritično reflektirati svoje početje, tudi izbiro ciljev in motivov za svoje raziskovanje in možnih posledic, pa tudi vlogo umetnika z občutkom za družbo kot tako.«
»Aristotel je zapisal: Tam, kjer se križajo potrebe sveta in tvoji talenti, tam je mesto tvojega poklica. Vaše predano delo in vaš talent sta botrovala temu, da ste za svoja dela danes dobili priznanje, zato verjamem, da ste si s tem začrtali tudi smer vašega poklica,« je nagrajence in nagrajenke nagovorila prof. dr. Mojca Narat, predsednica Komisije Senata Univerze v Ljubljani za Prešernove nagrade študentom za leto 2024. Komisija je letos v ocenjevanje prejela 44 del, ki jih je predlagalo 24 od 26 članic Univerze.
Prešernovo nagrado je prejel tudi naš študent Matej Lino Pirc.
Matej Lino Pirc je zaključil magistrski program Denar in finance. Študijsko pot nadaljuje na doktorskem programu Ekonomske in poslovne vede. V delu, pod mentorstvom prof. dr. Jožeta Damijana, obravnava odnos med različnimi oblikami globalizacije in političnim populizmom ter odgovarja na vprašanje, kako se je možno učinkovito spopasti s tem. Z obširno ekonometrično analizo je avtor raziskal vpliv treh oblik globalizacije: trgovinske, socialne in ekonomske ter identificiral specifične razlike v učinkih globalizacije tako med tipi populizma kot med različnimi skupinami držav.