Otvoritev razstave: HOBOTNICA BANANA MIŠMAŠ – Pogled v zakulisje nastanka animiranega film

Avtorica razstave je Milanka Fabjančič, akademska slikarka, ilustratorka, oblikovalka in animatorka. Razstava ponuja globok vpogled v ustvarjanje njenega sedemminutnega filma Hobotnica Banana Mišmaš, film o živahni in duhovni zgodbi dveh prijateljic, Mile in Mare.

V osupljivih grafikah lahko spremljamo fragmente njunih življenj, ki sta zelo različni. Četudi je animiran film prav poseben medij, ki združuje zvok, risbo, gibanje in zgodbo, je prav v izoliranih grafikah, kot so te v galeriji, moč opaziti vso vizualno popolnost, ki krasi ta film. Slike opazovalca res ponesejo v njihov čudovit odmaknjen svet, ki je seveda za odtenek pravljičen, hkrati pa temelji na naši pretekli, sedanji in prihodnji resničnosti. Grafike in omenjen film imajo avtobiografsko noto, saj izvirajo iz avtoričinih zgodb in zgodb njene sestre, ki sta poosebljeni v glavnih junakinjah.

Avtorica je v svojem govoru izpostavila, da je gonilo njene inspiracije radovednost, le to vidi kot nujno za vsakršno umetnost in ljubezen do takšnega dela. Pravi, da s prakticiranjem svoje umetnosti lažje prebrodi težje trenutke v življenju, kar je poskušala prenesti v film. Eden od avtobiografskih trenutkov, vključenih v filmu, ki ga avtorica sama izpostavlja, je zgodba o tem, kako sta avtorica in njena sestra kotalkali skupaj, vsaka je imela na nogah le eno kotalko, ker sta imeli v otroštvu zgolj en par kotalk. Izpostavila je več takšnih trenutkov in s tem obiskovalcem pričarala res posebno pripovedno vzdušje.

Na vprašanje, koliko časa ji vzame ustvarjanje takega filma, odgovarja, da je v sekundi gibanja na filmu treba narisati 12,5 sličic. Pravi, da ji kakšen dan ne uspe niti celotna sekunda, zato se takšni filmi ustvarjajo tudi nekaj let.

Kaj sporoča mladim s temi slikami? Naj bo vsak obdan s tem, kar rad počne in poskuša iz tega živeti, naj strast do dela vodi posameznika. Mladim svetuje ustvarjanje v življenju nasploh, ne zgolj v umetnosti, v kateremkoli delu.

Motiv, ki bi ga lahko razumeli kot presek njenih grafik, je nostalgija, ki ga avtorica pojasnjuje kot estetiko preteklosti. Sama goji nostalgijo do utopij, ki jih ima človek v svoji otroški fazi, nostalgijo raziskuje tudi v svojem prvem filmu ”Liliana”. Pravi da je nostalgija nekaj nepoznanega, kar je lahko poligon za raziskovanje in radovednost, ki je za umetniško ustvarjanje nujna.

Obiskovalci so z vprašanji razvili prijeten pogovor o pristopih ustvarjanju in vsebini filma. Med obiskovalci je bil tudi avtoričin oče Zarjan Fabjančič, ki je bil dolgoleten profesor na Ekonomski fakulteti.

Razstavo si lahko v prostorih Galerije EF ogledate do 31. januarja 2025.

Avtor članka: Marko Čadež Mačkić