Otvoritev razstave: Soncenosci

Vojko Anzeljc je sicer poznan bolj kot filmski režiser in scenarist. Ustvaril je številne prepoznavne slovenske TV serije, med drugim TV dober dan, Čokoladne sanje in Eno žlahtno štorijo. Tokrat pa smo ga spoznali v čisto drugačni luči, s čimer Anzeljc zagotovo dokazuje svojo umetniško večplastnost in vsestranskost.  Gibanje in premikajoče se sličice, ki so v samem bistvu filmografije, je zamenjal za sliko, za statiko, za brezgibnost. Navkljub menjavi formata, ni ta nič manj bogato sporočilen in prodoren.  

Soncenosci je tvorjena beseda, ki se sklicuje na upodobitve prazgodovinskih,   jamskih poslikav, na kateri so prikazani ljudje, ki nosijo sonce. To je njihov eksistencialni sentiment, saj osmišlja njihov obstoj. Avtor z obuditvijo teh slik poskuša njihovo držo prenesti v današnji čas. Pri razstavi ne gre torej le za revitalizacijo preteklosti, pač pa za nekakšno mistično izkušnjo spominjanja na tisto, kar človeka naredi pristno človeškega.  

Ob tem pa starodavne stenske poslikave nimajo zgolj vloge simbolnega osmišljanja biti, vendar so hkrati potopis, dnevnik, arhiv zgodb in dogodkov v posamezni družbi. Avtorja je navdihnila paralela s sodobno različico stenskih upodobitev – grafitov. Tako avtorjeva upodobitev grafitov podaja poseben vpogled v njegov svetovni nazor, vrednote in upanje v prihodnost.  

Še en pomemben element razstave je mistika in čaščenje, kar seveda izhaja iz načina bivanja ljudi, ki so upodobljeni na stenskih poslikavah. Ljudje na slikah častijo sonce, mavrico in druge naravne pojave. Vendar so to vselej sodobni ljudje, kar kaže na avtorjevo željo, da se vztrajno umirajoča mistika 21. stoletja, ki z materialnimi in digitalnimi vrednotami ubija presežno doživljanje narave in življenja, zopet povrne in doživlja pristno.  

Kot sam pojasnjuje, je ta paralela med zgodovinskostjo in modernostjo nastala spontano in organsko. Idejno je ni prav posebej zacementiral, vendar ga je ta nenadna povezava izredno veselila. Pravi, da so ‘soncenosci’ mladi ljudje, katere preveva vitalna energija. Razstava izpostavlja triptih bistvenih elementov: stenskih poslikav, grafitov in mladih sonce-noscov.  

Vesel je, ker je razstava na Ekonomski fakulteti, in upa, da se bodo mladi v ”upodobitvah sebe in svoje skupnosti” našli. Kot pravi, je pri mladih prisotna velika mera negotovosti glede prihodnosti, bolj kot v njegovih časih. Spominja se svojih mladih dni in poudarja bistvo vitalne energije mladih, ki mora zanje nujno biti značilna. Mladi se morajo planetu čuditi, kar je nujno za iskanje smisla v življenju.  

Dogodek je bil pospremljen z glasbenim uvodom in zaključkom, ki ga je izvedel Boštjan Gombač. Otvoritev so, z recitacijami pesmi, popestriliavtorjevi prijatelji iz filmskega in gledališkega sveta: Lučka Počkaj, Branko Završan in Jernej Kuntner.  

Razstava bo na ogled do 28. februarja v Galeriji EF.