Alumni zgodba: Branko Žibret

Izšla je nova alumni zgodba z Brankom Žibretom, nekdanjim študentom Ekonomske fakultete in partnerjem v globalnem svetovalnem podjetju Kearney. V pogovoru z njim smo se dotaknili njegovih študentskih dni v obdobju velikih družbenih sprememb, poti v mednarodno poslovno svetovanje, pomena mentorstva in razvoja talentov ter izzivov in priložnosti, s katerimi se sooča slovensko gospodarstvo.

Kako se spominjate svojih študentskih dni na Ekonomski fakulteti v Ljubljani? Ali je kakšen predmet ali profesor posebej vplival na vašo karierno pot?

Študiral sem v drugi polovici osemdesetih prejšnjega stoletja. Res že zdavnaj. Za ponazoritev, nekdanja dekanja prof. Tekavčič in nekdanji dekan prof. Mramor sta bila takrat še asistenta. To je bilo obdobje družbenih sprememb, demokratizacije, začetka podjetništva in že zametkov idej o osamosvajanju. Kot predsednik takratne študentske organizacije sem bil močno vpet v te spremembe. Na Ekonomski fakulteti smo organizirali okrogle mize na temo podjetništva in vabili goste iz gospodarstva in politike, prek AIESEC-a smo se udejstvovali v mednarodnem okolju. To je bil vsekakor čas sprememb.

Kaj vas je spodbudilo, da ste se podali v svet poslovnega svetovanja v podjetju Kearney?

Splet okoliščin. Bil sem že direktor nekaj družb in zaželel sem si »na svoje«. Tako sem ustanovil svojo svetovalno družbo in šlo mi je zelo dobro. Odločil sem se, da pridobim še naziv MBA, tam pa sem prišel v stik s podjetjem Kearney. Moram priznati, da pobude na začetku nisem jemal čisto resno. Mislil sem, da sem že prestar za vstop v mednarodno svetovanje. Potem pa me je eden od profesorjev spodbudil, češ naj ne zapravljam svojega talenta. Zdaj sem s podjetjem Kearney že več kot 24 let.

Ste partner v Kearneyjevem oddelku za vladne in ekonomske razvojne strategije ter nekdanji glavni partner enote podjetja za vzhodno Evropo. Katere so glavne naloge in izzivi, s katerimi se srečujete pri svojem delu? Kako se je z leti spreminjala vaša vloga v podjetju?

V naši dejavnosti je primarno vedno delo s strankami. Stranke nas angažirajo, da jim pomagamo reševati določene izzive. To je lahko povezano s strategijo, rastjo, znižanjem stroškov, dvigom produktivnosti, reorganizacijami, M&A ali čim drugim. Vedno gre za to, da je treba oblikovati in potem izpeljati določeno spremembo na bolje. Svetovalec prinese industrijsko ali funkcionalno izkušnjo iz preteklih podobnih projektov, prinese energijo in delovno moč ter »know-how«, kako spremembo izvesti. Slednje je najbolj zahtevno, saj od podjetij – organizacij zahteva, da njihovi direktorji opustijo določene vzorce, navade in način dela ter osvojijo nove. To pa ni tako preprosto. Spremembe so praviloma boleče in marsikdo ni srečen. 

V enem izmed intervjujev ste poudarili pomen razvoja talentov. Kako v Kearneyju pristopate k razvoju in mentorstvu mladih svetovalcev?

Ljudje oziroma talent je vse »premoženje«, ki ga ima svetovalna družba. Svetovalci delajo s strankami, razvijajo nove metodologije, izpopolnjujejo »know-how«. Mirno lahko trdim, da ima Kearney enega najboljših modelov razvoja kadrov v regiji. Že proces rekrutiranja je dobro zasnovan. Kandidatov je vedno veliko, skrbno izbrani, ki ustrezajo vnaprej določenim kriterijem, pa so povabljeni na testiranje in razgovore, ki jih vodijo svetovalci sami. Tako je poleg izbora opravljen tudi nekakšen »onboarding«. Izboru sledi proces uvajanja. Vsaka svetovalka ali svetovalec ima svojega mentorja (starejšega svetovalca), ki skrbi za celoten razvoj posameznika. Projektno delo je ocenjevano po globalnih kriterijih; vsak gre dvakrat na leto skozi ocenjevalni proces, ki določa napredovanja. Ob celovitem modelu pa je treba poudariti tudi vrednote. Poudarek je na enakopravni zastopanosti spolov in vseh različnih oblik družbenih skupin, kot so nacionalnost, spolna usmerjenost in starost. Razviti so programi za podporo mladim materam in družinam. Postavljen je sistem izobraževanja, mednarodne vključenosti, po določenem času pa tudi industrijske ali funkcionalne specializacije.

Kako ocenjujete trenutne izzive in priložnosti slovenskega gospodarstva? Kje vidite največji potencial za rast in razvoj?

Slovenija je izrazito izvozno gospodarstvo in slovenska podjetja so praviloma močno komercialno usmerjena. Poudarek je torej na kupcih in rasti prodaje. Čeprav se v Sloveniji veliko govori o razvoju talenta in inovacijah, pa sta ti dve področji precej zapostavljeni. V praksi se dogaja manj, kot pa se o tem govori. Tu je največja priložnost za izboljšanje.

Kaj bi svetovali mladim diplomantom, ki želijo stopiti v svet poslovnega svetovanja? 

Svetovanje ni služba, temveč način življenja, ki zahteva vedoželjnost in vztrajnost. Kot poslovni svetovalec se lahko ogromno naučiš, pridobiš delovne spretnosti in komunikacijske veščine ter od znotraj vidiš, kako podjetje deluje. To lahko potem razvijaš naprej in ostaneš svetovalec celotno delovno pot ali pa se podaš v gospodarstvo. In tam lahko ta znanja dobro izkoristiš. Zagotovo imaš s tem določene delovne prednosti.