Umetnost prostora: Arhitekturna poetika Slobodana Milojevića
V sredo, 2. aprila 2025, se je v Galeriji Ekonomske fakultete odprla aprilska razstava z naslovom "Arhitekt – Od skice do akvarela" avtorja Slobodana Milojevića. Za Ekonomsko fakulteto ima razstava edinstven pomen, saj je bil gospod Milojević član projektantske ekipe, ki je oblikovala današnjo stavbo fakultete. Gre za izjemno čast in hkrati poklon umetniku.
Kot nakazuje že naslov razstave, gre za likovno umetnost z arhitekturnim pogledom. Slobodan Milojević je po izobrazbi arhitekt, kar globoko zaznamuje njegov umetniški pristop, do katerega se je nagibal že v študentskih letih. Že kot študent je bil navdušen nad prostoročnim risanjem, skiciranjem v naravi ter upodabljanjem mestnih jeder. Vse to je pripomoglo k oblikovanju njegovega unikatnega sloga, ki je prepoznaven tudi na razstavljenih delih. Najpogostejši motivi njegovih del so stavbe, kar predstavlja srečanje njegovih dveh strasti: arhitekture in umetnosti.
V pogovoru s Slobodanom Milojevićem hitro opazimo dvojnost njegovega ustvarjanja. Na eni strani arhitektova roka riše natančne, inertne in skoraj matematične poteze, na drugi strani pa deluje spontano in živo, poustvarjajoč trenutek, v katerem je delo nastalo. Arhitekt ne le razmišlja o prostoru, temveč ga tudi čuti.
Njegov ustvarjalni proces se vedno začne s skico – s črto, ki jo nato napolni z barvo. Najprej s svinčnikom, ogljem ali kemičnim svinčnikom začrta osnutek, ki mu nato z akvarelom, v zadnjih letih njegovim glavnim medijem, vdahne življenje. Poleg stavb, ki so v središču njegovega ustvarjanja, pogosto upodablja tudi mimoidoče, kar njegove slike oživi z dinamiko v nasprotju s statičnostjo arhitekture. S tem izraža poseben umetniški sentiment: kljub negibnosti arhitekture je njeno doživljanje odvisno od človeške prisotnosti, ki vsako stavbo naredi edinstveno.
Akademski slikar in umetnikov mentor, Janez Kovačič poudarja, da je Slobodana Milojevića težko kategorizirati, saj je težko reči, kaj prevlada: arhitektura ali slikarstvo. Opisuje ga kot svežino na umetniškem področju, ki zaradi arhitekturnega izhodišča stvari vidi drugače kot drugi ustvarjalci – kar je treba ceniti. Poudarja, da so avtorjeve slike poskus ujetja neponovljivega trenutka v času, kar priča o umetnikovi izjemnosti.
Janez Kovačič in Slobodan Milojević sta močno povezana, saj oba delujeta v Kulturno-umetniškem društvu Kliničnega centra in Medicinske fakultete, kjer skupaj z drugimi umetniki ustvarjajo prostor skupne inspiracije. Milojević poudarja, da je ta medsebojna interakcija med umetniki zanj zelo pomembna. Oba sta izpostavila tudi vlogo pokojnega slikarja Leona Koporca, ki jima je bil dolgoletni mentor v društvu.
Za Slobodana Milojevića je razstava pomembna predvsem zaradi oplemenitenja prostora. Vsaka slika oživi okolje in mu doda žlahtnost: »Lepo je, da se bodo študentje lahko sprehajali po prostorih, obogatenih z umetniškimi deli«.
Avtor: Marko Čadež Mačkić
