Trajnostni kampus

Konec leta 2011 je Ekonomska fakulteta skupaj s Fakulteto za elektrotehniko na svojih strehah postavila sončno elektrarno in tako postala prva fakulteta v Sloveniji, ki izkorišča sončno energijo za zmanjševanje okoljskega odtisa. Elektrarna s 432 moduli in skupno močjo 105 kW vsako leto prihrani 57,84 ton ogljikovega dioksida ter prispeva k nižjim obratovalnim stroškom fakultete. Proizvodnja električne energije je vidna tudi na zaslonu v avli recepcije, kjer lahko spremljate njen prispevek k okolju in ekonomskemu učinku. 

V drugi polovici leta 2023 smo začeli projekt, v sklopu katerega bomo izračunali ogljične izpuste UL EF v vseh treh obsegih. Izbira izvajalca in popis postopkov, potrebnih za prihodnje izračune, bosta končana v začetku leta 2025. Na podlagi dobljenih rezultatov bo izdelan načrt ukrepov za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida v prihodnosti.

Merjenje ogljičnega odtisa in poročanje o njem je vključeno v Podnebni akcijski načrt UL EF. Podatki, ki jih pridobimo z merjenjem pa se upoštevajo tudi pri razvrščanju na rangirnih lestivcah kot je na primer Financial Times.

Na področju trajnostne mobilnosti je bila prva večja aktivnost izvedena leta 2012, ko je bil v sodelovanju z Urbanističnim inštitutom RS izdelan Mobilnostni načrt Ekonomske fakultete. Od takrat se študente od njihovega prvega dne na EF spodbuja k čim pogostejši uporabi trajnostnih prevoznih sredstev. Različne možnosti prevoza so opisane v priročniku za bruce, ki ga prejmejo vsi bruci in je dostopen tudi na naši spletni strani.

Leta 2021 smo naredili korak dlje in ustvarili Inovativni center trajnostne mobilnosti UL EF – ParkEF. Cilj centra je izboljšati dostopnost do kampusa z načinom prevoza z nizkimi izpusti ogljika. ParkEF tako združuje cenovno dostopno parkiranje brez papirnatih vstopnic, tri postaje za souporabo električnih avtomobilov, souporabo električnih koles in električnih skuterjev.

Ekonomska fakulteta je v letu 2019 z namenom ozaveščanja o pomenu čebel ter njihovi ključni vlogi v okolju in za človeštvo nasploh začela projekt Urbane čebele. V sklopu projekta smo posvojili dva čebelnjaka, v katerih živi 120.000 čebel. V študijskem letu 2019/2020 smo v projekt vključili tudi otroke zaposlenih, ki so pomagali pri sajenju čebelam prijaznih rastlin po kampusu. Poleg tega smo zanje organizirali tudi delavnico o ozaveščanju pomena čebel za okolje in človeštvo. Leta 2022 smo se pridružili vseslovenskemu projektu sajenja čebelam prijaznih rastlin. Domači med, ki ga naše čebele med letom pridelajo, vsako leto postrežemo zaposlenim v sklopu tradicionalnega slovenskega zajtrka, preostanek pa podarimo kot poslovna darila našim partnerjem.