Omejitve agilnega dela: Preučevanje učinkov agilnosti na spanje in inovativnost
Raziskovalni projekt
Članica UL
Ekonomska fakulteta
Šifra
J5-4574
Naziv projekta
Omejitve agilnega dela: Preučevanje učinkov agilnosti na spanje in inovativnost
Obdobje
1. 10. 2022 - 30. 9. 2025
Vodja
Letni obseg
2187 raziskovalnih ur
Veda
Družboslovne vede/Ekonomija
Sodelujoče RO
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Inštitut za ekonomska raziskovanja, LJ
Vsebinski opis projekta
Dolžina, kakovost in kontinuiranost spanja predstavljajo ključne dejavnike pri obnavljanju človeške energije in posledično ključno predispozicijo za normalno delovanje posameznikov na delovnem mestu in izven njega. Kljub raziskavam s področij, povezanih z medicinsko nevroznanostjo, psihologijo, zdravjem in fiziologijo, če jih omenimo le nekaj, težave s spanjem ostajajo zelo razširjene v sodobni družbi. To je še posebej zaskrbljujoče, saj posameznik spi in dela približno ⅔ svojega življenja, spanje pa ima pomembne posledice za uspešnost na delovnem mestu, sodelovanje in splošno dobro počutje. Družba, v kateri nenehna povezanost z delom in tehnologijo briše meje med delom in prostim časom, je te težave še bolj poudarila. Naše življenje in s tem vzorci spanja so bolj kompleksni kot kadarkoli, ljudje pa smo posledično pod vplivom številnih motenj in z izzivi osredotočanja, kar značilno vpliva na posameznikovo obnašanje na delovnem mestu, še posebej teh, ki od zaposlenih pričakujejo inoviranje, agilne metode dela in reševanja nestrukturiranih problemov.
Z izvajanjem štirih delovnih sklopov bo projekt prispeval k povezovanju področij managementa in organizacije ter medicine. Projekt namerava imeti močan multidisciplinaren pristop z izkoriščanjem spoznanj iz managementa in organizacije v kombinaciji z medicino in zdravstvenim varstvom (zlasti polisomnografijo oziroma preučevanjem spanja), da bi odpravil potencialno vzajemno zanko delovnih pojavov in kakovosti spanja. Doprinos bo teoretičen in empiričen – z izboljšanjem našega razumevanja resnične narave vzročnosti razmerja med delom in spanjem. Raziskovalna spoznanja bodo odločevalcem (vodjem v različnih oblikah organizacij) ustrezno strokovno podporo, da oblikujejo delo in organizacijski kontekst agilnega, inovativnega in kreativnega dela na način, ki bo izboljšal možnosti za kakovostno spanje posameznikov z različnimi vzorci in profili spanja in s tem pozitivno prispeval k izboljšanemu splošnemu počutju kot tudi delovnim rezultatom.
Sestava projektne skupine
Faze projekta in njihova realizacija
Temeljni cilj projekta je natančno preučiti, kako pojavi na delovnem mestu vplivajo na spanje in obratno. V naši raziskavi se tega lotevamo z uporabo objektivnih meritev spanja (s klinično validiranimi napravami) v naravnem okolju spanja, ki jih bomo kombinirali z vsakodnevnimi zaznavami, temelječimi na zbranih izkušnjah, in izkušnjami udeležencev v realnem delovnem okolju. Longitudinalni pristop nam omogoča obravnavo vzročnosti v osnovnem razmerju med spanjem in delom, preučevanje njune vzajemnosti in učinke skozi čas v dveh okviru agilnega, kreativnega in inovativnega dela. Ker se vplivi mejnih pogojev razmerja med delom in spanjem odvijajo skozi čas, preučujemo tudi osebnostne lastnosti zaposlenih (npr. proaktivnost, odpornost) in značilnosti dela/konteksta (npr. avtonomija, soodvisnost nalog, družbena podpora, raznolikost spretnosti, psihološka varnost).
DS1: Recipročno in potencialno rekurzivno razmerje med spanjem in delom
V DS1 preučujemo medsebojne (recipročne/vzajemne, potencialno rekurzivne) učinke med konstrukti spanja in dela. Natančneje, raziskujemo, kakšen je posreden učinek spanja na razmerje med delovnimi pogoji in rezultati dela, ki nato povratno vplivajo na zaznane (ali dejanske) delovne pogoje.
DS2: Merjenje spanja v naravnem okolju
Subjektivna ocena kakovosti in motenj spanja je pomembna za številne raziskovalce in klinike, saj lahko zmanjšana kakovost spanja in prisotnost motenj spanja močno vplivata na kakovost življenja in dela. Do nedavnega so študije, ki so se ukvarjale s povezavo spanja in delovnih pojavov, ocenjevale spanje na subjektiven način. Objektivno dnevno merjenje spanja je bilo včasih možno le z nočno polisomnografijo, ki še vedno velja za zlati standard.
Za dnevno sledenje spanja je v tem raziskovalnem projektu uporabljena razmeroma nova, precej enostavnejša za uporabo kot polisomnografija in cenovno ugodnejša pametna merilna naprava Dreem 3, ki je bila validirana v več kliničnih preskušanjih. meritve zadostno občutljive in specifične. Enako pomembno je tudi opazovanje posameznih zaposlenih v resničnih situacijah in ne v okolju laboratorija (kar je lahko poseg v njihovo vedenje samo po sebi).
DS3: Inovativno delovno vedenje, agilno delo in spanje
V DS3 bomo preučili povezave med spanjem in delom v kontekstu dela z znanjem in idejami. Zlasti se bomo posvetili raziskovanju, kako agilne delovne prakse vplivajo na spanje in kako spanje posledično vpliva na rezultate dela (kreativnost, inovativnost). Za to, da se posamezniki počutijo pod pritiskom je lahko krivo tudi agilno delo, saj so zanj značilni natrpani urniki in obdobja intenzivnega dela. V kombinaciji z dejstvom, da agilno delo potrebuje visoko stopnjo prilagodljivosti in fleksibilnosti, se bo to zagotovo izražalo v stresu, ki je povezan z delom.
V predlaganem raziskovalnem projektu bomo raziskali, kako na kreativnost in inovativnost ter na uspešnost opravljanja nalog in izmenjavo znanja, vpliva delovni stres, ki je povezan s spanjem oz. izhaja iz le-tega.
DS4: Mejni pogoji recipročne povezave med spanjem in delom
Osnovno izhodišče predlaganega projekta je, da spanje (količina in / ali kakovost) vpliva na izkustva pri delu ter rezultate dela. Ravno tako pa v obratni smeri dogodki povezani z delom vplivajo na spanje. Vendar obstajajo pomembni potencialni mejni pogoji pri osnovnem odnosu in ravno ti moderatorji so najzanimivejši za prakso – tako za zaposlovanje osebja, njihovo usposabljanje in razvoj kot za vzpostavitev delovnega okolja, ki bi bilo manj škodljivo za zaposlene. Prvi sklop mejnih pogojev, ki jih bo predlagani projekt preučil, je povezan z delovnimi in kontekstualnimi značilnostmi (npr. avtonomija, soodvisnost nalog, podpora sodelavcev in drugih, raznolikost spretnosti, psihološka varnost).
Drugi sklop moderatorjev se nanaša na osebnostne lastnosti. Tako iz raziskav kot iz prakse vemo, da kljub težavam, povezanim s spanjem, nekateri posamezniki lahko izpolnjujejo cilje in obveznosti, povezane z delom, hkrati pa ohranjajo skrb za svoje zdravje in dobro počutje. Proaktivnost, odpornost in prosocialna motivacija so bili opredeljeni kot možni potencialni moderatorji, ki jih bomo preučevali.
Bibliografske reference
Raziskovalni projekt (so)financirata Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije