Pogosto zastavljena vprašanja

V študijskem letu 2025/26 bo šolnina enega letnika znašala 3.800,00 EUR. Plačati jo je možno na enega od načinov:

• Plačilo v enkratnem znesku pred vpisom, pri čemer se prizna 5% popust;
• Plačilo v 3 obrokih (55 % pred vpisom, 30 % do konca februarja, 15 % do konca aprila);
• Plačilo s plačilno kartico Diners (plačilo do 24 obrokov).

Razpis za vpis v študijsko leto 2025/2026 si lahko ogledate tukaj.

V začetni letnik magistrskega študijskega programa druge stopnje tako na redni kot na izredni študij se lahko vpiše, kdor je končal:

• študijski program prve stopnje;
• visokošolski strokovni študijski program po starem programu (npr. VPŠ);
• Pogoje za vpis izpolnjujejo tudi kandidati, ki so končali enakovredno izobraževanje, kot je navedeno v točkah od a) in b) v tujini in se vpisujejo pod enakimi pogoji kot veljajo za kandidate, ki so zaključili svoje šolanje v Sloveniji.

Čas, ki je minil od dneva diplomiranja na programu pod točko a) ali b) za vpis ni pomemben, torej lahko kandidirajo tudi tisti diplomanti, ki so svoj študij zaključili že pred leti.

Diferencialna izpita za vpis na magistrski program (redni ali izredni) morajo opraviti tisti diplomanti, ki so prvostopenjski študij končali na nesorodnih strokovnih področjih. Zanje velja, da morajo pred vpisom opraviti dva diferencialna izpita, in sicer MIKROEKONOMIJA 1 in UVOD V POSLOVANJE (za program Kvantitativne finance in aktuarstvo MIKROEKONOMIJA 1 in MATEMATIKA ZA POSLOVNE IN EKONOMSKE VEDE).

Izjema sta magistrska študijska programa POSLOVODENJE IN ORGANIZACIJA in MANAGEMENT V ŠPORTU na katera se brez diferencialnih izpitov lahko vpišejo študenti ne glede na področje iz katerega prihajajo.

Opravjena diferencialna izpita sta predpogoj za vpis in ju je potrebno opraviti pred vpisom (za 1. prijavni rok do 15. 7. 2025, za 2. prijavni rok do 15. 9. 2025). Vpis brez opravljenih diferencialnih izpitov ni mogoč.

Diferencialni izpiti so plačljivi. Cena posameznega diferencialnega izpita za vpis na magistrski študij v študijskem letu 2025/26 znaša 170,00 EUR in vključuje on line izvedbo predmeta z izpitom (3 pristopi).

Diferencialni izpiti se izvajajo v slovenščini in v angleščini.

Diplomantom z zaključenim štiriletnim dodiplomskim študijem (240 ECTS) se ob vpisu na magistrske študijske programe Ekonomske fakultete priznata 2 splošna izbirna predmeta programa. Sicer program opravijo v celoti (oba letnika).

Skladno z 41. členom Zakona o visokem šolstvu in akreditiranih študijskih programov, bodo v primeru omejitve vpisa kandidati/ke izbrani glede na povprečno oceno prve stopnje študija oz. dodiplomskega študija (70 %) in oceno izpita predmeta tipa 2 in predmeta tipa 3 na prvostopenjskem študijskem programu Ekonomske fakultete oziroma temeljnega in smernega predmeta za diplomante VPŠ (30 %). Tabelo z navedenimi predmeti za posamezen program in formulo izračuna si lahko ogledate tukaj.

Omejitve vpisa za redni študij v zadnjih treh letih.

Vpisani študenti bodo dobili potrdilo o vpisu za študijsko leto, iz katerega bo razvidno, da so vpisani na redni oziroma izredni magistrski študij Ekonomske fakultete. Pravice in ugodnosti, ki jih nudijo posamezne institucije bodo lahko uveljavljali študenti, ki izpolnjujejo njihove pogoje. Študenti dobijo tudi študentsko izkaznico.

Lahko oddajo prijavo v drugem oz. tretjem prijavnem roku na programe kjer bodo še razpisana prosta mesta.

Double degree študij ali program dvojnih diplom je možen na magistrskih študijskih programih: Bančni in finančni management, Denar in finance, Kvantitativne finance in aktuarstvo, Poslovna informatika, Poslovodenje in organizacija – IMB in Trženje.

Študenti se na izmenjave prijavijo v prvem letniku v prvem semestru. Lahko se prijavijo na Erasmus+ izmenjave v državah Evropske unije ali pa na bilateralno izmenjavo izven EU.

Ekonomska fakulteta ne zagotavlja štipendij za mednarodne študente. Priporočamo, da možnosti glede štipendije preverite na CMEPIUS-u (več informacij je na njihovi spletni strani ali pa na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS (več informacij je na njihovi spletni strani).

Udeležba na predavanjih načeloma ni obvezna, je pa vsekakor priporočljiva. Od rednih študentov se pričakuje sprotno delo in aktivno sodelovanje, saj študenti na ta način veliko prispevajo in na drugi strani tudi veliko pridobijo.

To je možno v primeru fleksibilnega delavnika, če lahko študent ob delu izpolnjuje tudi študijske obveznosti. Na rednem študiju delo ne more biti izgovor za neopravljene sprotne obveznosti (npr. seminarske naloge), saj je študij osnovna obveznost rednega študenta.

Predmeti programa se običajno izvajajo v eni ali dveh skupinah, skupni predmeti poslovnih programov pa se izvajajo v več manjših skupinah s približno 40 do 50 študentov.

Izredni študij poteka po posebnem razporedu tako, da se predmeti praviloma izvajajo zaporedno (lahko pa tudi vzporedno dva predmeta). Pedagoški proces posameznega predmeta se izvede kot celota in se zaključi s preverjanjem znanja. Na izrednem študiju se pedagoški proces izvaja v popoldanskem času in občasno tudi ob sobotah, v okviru razpoložljivih kadrovskih in prostorskih zmogljivosti fakultete. Ta način študija predvideva več samostojnega dela študenta.